|
vómbat |
zool. manjšemu medvedu podoben avstralski vrečar, ki rije po zemlji, Vombatus:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vpénjati |
delati, da je kaj trdno nameščeno, pritrjeno na določenem mestu, v določenem položaju:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vpéti |
narediti, da je kaj trdno nameščeno, pritrjeno na določenem mestu, v določenem položaju:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vprijémati |
-am tudi -ljem; nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
vratìč |
bot. rastlina z ostro nazobčanimi listi in rumenimi ali belimi cveti v koških, Tanacetum:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vratolómen |
ekspr. 1. zaradi možnosti zloma vratu smrtno nevaren:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vrelíšče |
fiz. temperatura, pri kateri ob navadnem tlaku tekočina vre ali se para utekočinja:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
vrême |
stanje ozračja glede na temperaturo, vlago, oblačnost:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
vresketáti |
-ám tudi -éčem; nedov., vir: B; povezave:
|
|
vreteníca |
zastar. 1. vretence, tuljava:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vrhóven |
1. ki je v razvrstitvi glede na oblast, pooblastila na najvišjem mestu:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vrisketáti |
-ám tudi -éčem; nedov., vir: B; povezave:
|
|
vròč |
1. ki ima razmeroma visoko temperaturo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
vročína |
1. visoka temperatura v ozračju, prostoru, ki jo povzroča sonce ali kak drug vir toplote:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vrstnàt |
vrtn. ki ima povečano število cvetnih listov v cvetu ali cvetov v socvetju; polnocveten:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vrtínčar |
nav. mn., zool. majhni nevretenčarji s podolgovatim, sploščenim telesom, pokritim z migetalkami, Turbellaria; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vrtnína |
zelenjava, ki se goji na vrtu:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vsèslovánstvo |
ideja o kulturni vzajemnosti in politični združitvi vseh Slovanov:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vseučilíščnik |
knjiž. študent, visokošolec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vulgarizátor |
knjiž. kdor obravnava, prikazuje kaj preveč aktualno poenostavljeno, preprosto:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vulgarízem |
1. knjiž. preveč aktualno poenostavljeno, preprosto obravnavanje, prikazovanje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
w |
(dvojni) w (dvojnega) wéja tudi {dvojnega} w-ja, črka latinice, ki stoji v slovenski abecedi med v in x:; m neskl.,m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
wát |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
wést |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
y |
ípsilon tudi ipsílon -a, črka latinice, ki stoji v slovenski abecedi med x in z:; m neskl.,m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
z |
z zéja tudi z-ja, štiriindvajseta črka slovenske abecede:; m neskl.,m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
zablisketáti |
-ám tudi -éčem; dov., vir: B; povezave:
|
|
zabobotáti |
-ám tudi -óčem; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
zacelína |
agr. rastlinsko tkivo, ki se razvije na ranjenem mestu stebla ali veje po obrezovanju; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zacvrgetáti |
-ám tudi -éčem; dov., vir: B; povezave:
|
|
začeketáti |
-ám tudi -éčem; dov., vir: B; povezave:
|
|
začêsniti |
zatrgati na mestu, kjer je kaj priraščeno:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
začvenketáti |
-ám tudi -éčem; dov., vir: B; povezave:
|
|
zadelavína |
čeb. smolnata snov, s katero čebele v panju zalepijo reže ali oblepijo tuja živa bitja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zádnjič |
1. pri ponavljanju na zadnjem mestu:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadržáti |
1. s prijemom ohraniti v določenem položaju, na določenem mestu:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadrževáti |
1. s prijemom ohranjati v določenem položaju, na določenem mestu:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zagàt |
-áta; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
zaglávje |
1. anat. zadnji del glave in vratu; zatilje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zahájanček |
nar. potepuh, ki zahaja k določenim hišam, kjer dobi jesti in piti in tudi kaj malega naredi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zahihetáti se |
-ám se tudi -éčem se; dov., vir: B; povezave:
|
|
zahihotáti se |
-ám se tudi -óčem se; dov., vir: B; povezave:
|
|
zahrzgetáti |
-ám tudi -éčem; dov., vir: B; povezave:
|
|
zajohotáti |
-ám tudi -óčem; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
zakiketáti se |
-ám se tudi -éčem se; dov., vir: B; povezave:
|
|
zakléti |
1. uporabiti grobe besede, besedne zveze, navadno v afektu:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakohotáti |
-ám tudi -óčem; dov., vir: B; povezave:
|
|
zakótek |
manjši, težje opazen prostor ob kotu, robu kakega prostora:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakótje |
težje opazen prostor ob kotu, robu kakega prostora:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakramènt |
rel. od Kristusa postavljeno sveto znamenje, ki človeka posvečuje, mu podeljuje božjo milost:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakrílce |
aer. del na zadnjem robu krila ob trupu letala, ki z odklonom navzdol omogoča manjšo hitrost pri vzletu in pristanku:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zamrzoválnica |
prostor ali stavba za daljše shranjevanje pokvarljivega blaga, zlasti živil, pri primerno nizki temperaturi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zamrzoválnik |
naprava za daljše shranjevanje pokvarljivega blaga, zlasti živil, pri primerno nizki temperaturi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zanesênec |
kdor se zaneseno zavzema, navdušuje za kaj in tako tudi dela:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zanesenják |
kdor se zaneseno zavzema, navdušuje za kaj in tako tudi dela:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapatist |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zaprédek |
iz niti, vlaken narejen ovoj bube nekaterih metuljev:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapresketáti |
-ám tudi -éčem; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
záptija |
v turškem okolju, nekdaj stražnik, orožnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapustíti |
1. izraža, da osebek s hojo, premikanjem naredi, da ni več na določenem mestu:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapúščati |
1. izraža, da osebek s hojo, premikanjem dela, da ni več na določenem mestu:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarastlína |
kar nastane na poškodovanem mestu, ko se tkivo zaraste, zaceli:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarotováti |
-újem; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
zarúliti |
knjiž. zatuliti, zarjoveti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zascáti |
-ščíjem tudi -ščím; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
zaskékati |
-am tudi -éčem; dov., vir: B; povezave:
|
|
zastírati |
1. s svojo prisotnostjo na določenem mestu povzročati; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastŕgati |
-am tudi -stŕžem; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
zasvít |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
zaščípati |
-am tudi -ljem; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
zaščít |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
zaščúvati |
-am tudi -újem; dov., vir: B; povezave:
|
|
zašklebetáti |
-ám tudi -éčem; dov., vir: B; povezave:
|
|
zaškrábati |
-am tudi -ljem; dov., vir: B; povezave:
|
|
zaškrepetáti |
-ám tudi -éčem; dov., vir: B; povezave:
|
|
zaškrgetáti |
-ám tudi -éčem; dov., vir: B; povezave:
|
|
zaškropotáti |
-ám tudi -óčem; dov., vir: B; povezave:
|
|
zaškržetáti |
-ám tudi -éčem; dov., vir: B; povezave:
|
|
zatílje |
zadnji del glave in vratu:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatímati |
-am tudi -ljem; nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
zatírati |
1. delati, povzročati, da kaj škodljivega na določenem mestu ali v celoti preneha obstajati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatresketáti |
-ám tudi -éčem; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
zatréti |
1. narediti, povzročiti, da kaj škodljivega na določenem mestu ali v celoti preneha obstajati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaúpen |
1. ki zaupa, pove komu kaj, za kar se ne želi, da bi vedeli tudi drugi:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavéden |
1. ki se zaveda svoje pripadnosti kaki skupnosti, nazoru in to tudi javno kaže, izraža:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavéznik |
1. kdor koga podpira, mu pomaga v njegovih prizadevanjih, zlasti ko mu kdo drug nasprotuje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavijáč |
zool. 1. nav. mn. nočni metulji z rombastimi sprednjimi in trikotnimi zadnjimi krili, Tortricidae:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavrtáč |
zool. 1. nav. mn. metulji, katerih gosenice vrtajo rove v lesu, koreninah listavcev, Cossidae:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaznámek |
1. kratek zapis, opomba, navadno v uradnem dokumentu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zažegetáti |
-ám tudi -éčem; dov., vir: B; povezave:
|
|
zažlopotáti |
-ám tudi -óčem; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
zbohotáti |
-ám tudi -óčem; dov., vir: B; povezave:
|
|
zbòr |
1. večja skupina ljudi, zbrana na kakem mestu, navadno z določenim namenom:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
zdênček |
nar. studenček:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zdênec |
nar. studenec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zdómec |
kdor se začasno izseli v tujino zaradi dela, zaposlitve:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zdómstvo |
začasno bivanje v tujini zaradi dela, zaposlitve:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zegetáti |
-ám tudi -éčem; nedov., vir: B; povezave:
|
|
zelenjádnica |
nav. mn., agr. rastlina, ki se uporablja za prehrano in se goji na vrtu ali na polju:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zelenjáva |
1. rastline za prehrano, ki se gojijo na vrtu ali na polju:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
8.101 8.201 8.301 8.401 8.501 8.601 8.701 8.801 8.901 9.001 