|
impičment |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
implant |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
implantant |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
implantírati |
med. vnesti tujo, navadno umetno snov v telo, vsaditi:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
imprésum |
tisk. podatki o avtorju, založništvu in tisku knjige, navadno na zadnjem listu; kolofon; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
incestovati |
nedov., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
independènt |
-ênta in -énta; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
indologíja |
veda o indijski zgodovini, kulturi in jezikih:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
induktívnost |
fiz. sorazmernostni koeficient med magnetnim pretokom in električnim tokom po tuljavi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
infánt |
v Španiji in na Portugalskem, nekdaj kraljev sin:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
infántinja |
v Španiji in na Portugalskem, nekdaj kraljeva hči:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
infiltrant |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
infiltrát |
med. tkivo, prepojeno s tujimi snovmi, tekočinami, celicami, prepojina:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
infomat |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
informél |
um. umetnostna smer v slikarstvu sredi 20. stoletja, gradeč na abstraktnih, spontanih in intuitivnih oblikah, ki prehajajo lahko v plastičnost:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
iniciálka |
grafično poudarjena ali slikarsko okrašena {velika} začetna črka v tekstu:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
inokorespondènt |
pisar. korespondent za tuje jezike:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
inozémec |
pripadnik tuje države:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
inozémka |
pripadnica tuje države:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ino... |
nanašajoč se na tuj, drug:; prvi del zloženk, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
inšpektoriat |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
int |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
intekst |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
intencionalízem |
filoz. nazor, da je zavest usmerjena, naravnana k predmetu spoznavanja; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
internácija |
prisilno bivanje pod nadzorstvom na določenem mestu, navadno v taborišču:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
internet |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
wiki
islovar
|
|
internírati |
prisiliti koga k bivanju pod nadzorstvom na določenem mestu, navadno v taborišču:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
intertekst |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
intimíssimus |
-a tudi -ima; m, vir: B; povezave:
|
|
intranet |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
islovar
|
|
inventírati |
zastar. delati inventuro:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
inzult |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
iracionalist |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
írt |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
islamíst |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
íst |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
ísto |
zastar. tudi, prav tako:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
it |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
italofíl |
kdor se navdušuje za italijansko politiko ali kulturo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izbásati |
-bášem tudi -básam; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
izbrbotáti |
-ám tudi -óčem; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
izčrtováti |
-újem; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
izdábati |
-am tudi -ljem; nedov., vir: B; povezave:
|
|
izgòj |
-ója tudi -ôja; m, vir: B; povezave:
|
|
izgrohotáti |
-ám tudi -óčem; dov., vir: B; povezave:
|
|
izhlapéti |
spremeniti se iz tekočega stanja v plinasto pri temperaturi, ki je nižja od vrelišča:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
izhlapévati |
spreminjati se iz tekočega stanja v plinasto pri temperaturi, ki je nižja od vrelišča:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
izklopotáti |
-ám tudi -óčem; dov., vir: B; povezave:
|
|
izkoriščeválec |
1. kdor si neplačano prilašča proizvode tujega dela:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izména |
1. navadno s prilastkom časovno sklenjen del delovnega procesa, ki se ponavlja po ustaljenem redu na določenem delovnem mestu:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izmetálo |
voj. vzvod, ki odstranjuje tulce iz cevi pri ročnem strelnem orožju; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
iznarodíti se |
knjiž., redko narodnostno se odtujiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izogeotêrma |
geogr. črta na zemljevidu, ki veže kraje z enako temperaturo v zemeljski notranjosti; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
izomêr |
kem. spojina z enako empirično, a različno strukturno formulo kot določena spojina:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izomeríja |
kem. pojav, da imajo spojine z enako empirično formulo, toda različno strukturno formulo, različne fizikalne in kemične lastnosti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izostájati |
ne biti navzoč na kakem mestu, pri kakem delu, čeprav bi praviloma moral biti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izostánek |
nenavzočnost koga na kakem mestu, pri kakem delu, čeprav bi praviloma moral biti navzoč:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izostáti |
ne biti navzoč na kakem mestu, pri kakem delu, čeprav bi praviloma moral biti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izotêrma |
1. meteor. črta na zemljevidu, ki veže točke z enako temperaturo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
izotêrmen |
fiz. ki poteka pri ne spreminjajoči se temperaturi:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izotermíja |
meteor. pojav, da se temperatura ozračja z višino ne spreminja; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izpametovati |
nedov., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
izpogníti |
-pógnem tudi -pôgnem; dov., vir: B; povezave:
|
|
izpostáva |
manjša enota zunaj sedeža organizacije, podjetja, za katero opravlja določene posle; ekspozitura:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izpústnica |
star. pismeno potrdilo o izpustitvi, izpustu:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izréza |
zastar. odprtina pri obleki, navadno ob vratu; izrez:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izročílo |
kar se je iz preteklosti ohranilo, zlasti na področju duhovne kulture:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izscáti |
-ščíjem tudi -ščím; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
izséljenec |
kdor se izseli v tujino:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izséljenstvo |
1. bivanje v tujini, navadno stalno:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izsmúkati |
-am tudi -smúčem; dov., vir: B; povezave:
|
|
izščebetáti |
-ám tudi -éčem; dov., vir: B; povezave:
|
|
izščípati |
-am tudi -ljem; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
izšklepetáti |
-ám tudi -éčem; dov., vir: B; povezave:
|
|
izškrábati |
-am tudi -ljem; dov., vir: B; povezave:
|
|
izškŕbati |
-am tudi -ljem; dov., vir: B; povezave:
|
|
izšólati |
1. omogočiti komu, da konča šolo, študij:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
iztóčnica |
1. gled. beseda, del stavka, situacijski premik, na katerega navezuje igralec svojo igro:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izučeváti |
zastar. raziskovati, študirati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ízvenparlamentáren |
ki ni v parlamentu, v okviru parlamenta:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izžaríti |
1. metal. segreti jeklo do določene temperature zaradi izboljšanja njegovih lastnosti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izžarjeváti |
metal. segrevati jeklo določen čas pri določeni temperaturi zaradi izboljšanja njegovih lastnosti; žariti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izžvenketáti |
-ám tudi -éčem; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
j |
j jéja tudi j-ja, enajsta črka slovenske abecede:; m neskl.,m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
jágodičnica |
bot. nizko zimzeleno sredozemsko drevo ali grm z rdečimi jagodami, Arbutus unedo; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
jáhting |
tur. plovba, križarjenje z jahto, jahtanje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
jájčevec |
vrtn. enoletna kulturna rastlina ali njen jajčasti sad; melancana:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
ják |
zool. dolgodlako divje ali udomačeno govedo, ki živi v Tibetu, Bos grunniens:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
Jánezek |
v zvezah: ekspr. pridni Janezek in hudobni Mihec človek dobrega, pozitivnega značaja; preg. kar se Janezek nauči, to Janez zna kar se človek navadi delati, početi v mladosti, to mu ostane tudi v zrelih letih; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
jáničar |
1. v fevdalni Turčiji pripadnik stalnih, plačanih elitnih pehotnih enot, navadno kot otrok ugrabljen in poturčen:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
jáničarstvo |
1. v fevdalni Turčiji obstoj, pojav janičarjev:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
jánuar |
prvi mesec v letu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
jarítev |
agr. vplivanje na kaleče seme z ustrezno nizko temperaturo, da se pospeši razvoj rastline:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
jaríti |
agr. vplivati na kaleče seme z ustrezno nizko temperaturo, da se pospeši razvoj rastline:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
jarovíti |
agr. vplivati na kaleče seme z ustrezno nizko temperaturo, da se pospeši razvoj rastline:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
jarovizácija |
agr. vplivanje na kaleče seme z ustrezno nizko temperaturo, da se pospeši razvoj rastline:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
jarovizírati |
agr. vplivati na kaleče seme z ustrezno nizko temperaturo, da se pospeši razvoj rastline:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
jêčmen |
1. kulturna rastlina, katere klas je sestavljen iz enocvetnih klaskov, ali njeno seme:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
jéhovec |
pripadnik verske sekte, ki Kristusa ne priznava za boga, ampak le za najvišje bitje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
Jéhovin |
rel., v zvezi Jehovina priča pripadnik verske sekte, ki Kristusa ne priznava za boga, ampak le za najvišje bitje; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
6.801 6.901 7.001 7.101 7.201 7.301 7.401 7.501 7.601 7.701 
