|
têči |
1. premikati se z neprenehnim gibanjem svojih delov, ki nimajo svoje oblike:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
téčina |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
tečíšče |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
dotêči |
1. s tekom priti do koga, ki gre spredaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izpodtêči |
-têčem; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
iztečína |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
iztêči |
tekoč priti iz česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
kartotéčiti |
-im; nedov., vir: B; povezave:
|
|
kolotéčina |
knjiž. kolesnica, tir:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
letéčina |
star. živali, ki letajo, zlasti ptiči:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
natêči |
nekoliko oteči:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
obtêči |
s tekom priti okrog česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
obtečílo |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
odtêči |
1. tekoč se odstraniti zlasti iz kake posode:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
okartotéčiti |
-im; dov., vir: B; povezave:
|
|
opotêči se |
majavo, negotovo; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
otêči |
postati po obsegu večji zaradi poškodbe ali bolezni:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
poiztêči |
-têčem; dov., vir: B; povezave:
|
|
potêči |
1. krajši čas teči:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pretêči |
1. v teku; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
priopotêči |
-têčem; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
pritêči |
1. tekoč priti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
protêči |
-têčem; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
raztečína |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
raztêči se |
1. tekoč priti na večjo površino:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
smolotéčina |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
spotêči se |
-têčem se; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
stêči |
1. začeti teči:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
stêči |
redko dobiti steklino:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
stéčina |
lov. pot, steza, po kateri hodi divjad:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
stečíšče |
kraj, prostor, kjer se kaj steka:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
stečíščen |
-čna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
utêči |
1. {nezaželeno} tekoč se odstraniti od kod, iz česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vodotéčina |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
volkostéčina |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
vtêči se |
vtêčem se; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
vztêči |
vztêčem; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
zaopotêči se |
-têčem se; dov., vir: B; povezave:
|
|
zaotêči |
-têčem; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
zapotêči se |
nar. opoteči se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatêči |
1. postati po obsegu večji zaradi poškodbe ali bolezni:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatečíšče |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
akcionerski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kot bivši fanatični mlečnozobi obiskovalec prav vsake nedeljske kung-fu matineje v malem usnjarskem mestecu južno od prestolnice mi je kasneje v življenju sicer uspelo razviti neki zdrav globinski prezir do vsevrstnih akcionerskih budalaštin, kljub temu pa so filmi z bizarno vreščečimi po zraku letečimi aziati uspeli vsaj v teoriji ohraniti neko verjetno malo idiosinkratično toplo izbico v mojem srcu.
|
|
aksilen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
RINGSPANN - Bad Homburg - enostransko vrteči strojni elementi, sklopke, zavore, omejevalci moči in vrtilnih momentov, merilniki vrtilnih momentov in vrtljajev, obročki za aksilno prednapetje krogličnih ležajev in ostali program.
|
|
anonimajzer |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
In na koncu, uporabniki bi se morali zavedati, da raznim visokoletečim floskulam navkljub, ANONIMNOSTI na Internetu NI! (Če bi bila, kako si lahko tedaj razložimo gonjo proti takoimenovanim anonimajzerjem?)
|
|
antikomplementarnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kadar se reagenti uporabljajo skladno z metodo, ki jo priporoča proizvajalec, ne smejo povzročati motečih seroloških pojavov, kot sta: a) prozonski učinek, b) antikomplementarnost.
|
|
balinčkanje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
S prijatelji se dogovorite za neko igro, na primer balinčkanje in določite pravilo, da morata dva poraženca preteči nek manjši krog (okrog jase, okrog hiše...).
|
|
blaznoželen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Toda kroženja splošne /tudi moje, tvoje/ smrti, njena neduhovna formacija, paranoična polja, utrip neoduhovljenega, iztrošenje blaznoželenega (poželjivega) kroženja, vrteči se nič, nična brezbrižnost, zastrupljajočo netočnost, smrdeča dekadenca, žabje perspektive celostnih sistemov blaznosti, so temelji splošnega duhovnega uničenja.
|
|
blebetaško |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
... en high tech arhitekturno-filozofski-nakladaški članek o visokoletečih sodobnih vizualizacijskih sredstev, reportaža ICT nagrad in na koncu bombonček v negativnem smislu: blebetaško-nakladaški članek jezikovnega "izvedenca" Blaža Prapôtnika.
|
|
bogateč |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
bohoteč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
K temu nenadnemu sprejemu novega objekta hlapčevske ljubezni pa je izdatno pripomogla vizija ugodnosti, ki jih nudi članstvo v novih elitističnih klubih, se pravi, veleposlaniška mesta in pozicije v bohoteči se evropski birokraciji.
|
|
bohteč |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
brízgati |
1. teči, iztekati v močnem curku:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brízgniti |
1. izteči, izliti se v močnem curku:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
cezéti |
zelo počasi in v majhnih količinah teči:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
cizéti |
zelo počasi in v majhnih količinah teči:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
curéti |
1. teči, polzeti v tankem curku:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
curljáti |
teči, polzeti v tankem curku:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
cúrniti |
izteči, izliti se v tankem curku:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
cvírnati |
pog., ekspr. teči, bežati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čapljáriti |
nar. vzhodno slišno, tleskajoče padati ali teči; čofotati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
časteč |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
časteče |
s, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
čepeč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Železniška postaja Victoria Terminus je mravljišče spečih, letečih, stoječih, čepečih in na pol ležečih mravelj.
|
|
čustvujoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Namesto tega udeleženec ravno o tem primeru v raziskavi na veliko teoretizira in zlasti moralizira, operira s čustvi čustvujočih, čutečih sodelavcev, ki mimogrede vržejo raziskovalca na cesto zaradi raziskave, zaradi drugačnih mnenj, stališč zaradi (po njihovem) različnega "pravno nedopustnega" mišljenja.
|
|
dirjástiti |
ekspr. divje, vihravo teči:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dírjati |
1. hitro teči:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dominacijski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Favoriziranje globoko čutečih pred trezno mislečimi je zgolj izgovor, samo še ena izmed ideoloških opcij, ki skušajo uveljavljati svoje dominacijske težnje s hotenim ali nehotenim prikrivanjem svojih dejanskih namenov, da bi lažje našli svojo tržno nišo med menjavanjem konjunkture in recesije.
|
|
dotòk |
glagolnik od dotekati ali doteči:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dréti |
1. silovito in hitro teči:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dŕncati |
1. teči v drncu:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drsteč |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
dvoskok |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Dotični je povečini namenjen premikanju in ploščadarskim veščinam, saj morete takrat izvajati dvoskok, hitreje teči, se plaziti po vrveh in sovrage butati s kosmatimi okončinami.
|
|
fréza |
agr. priprava z vrtečimi se rezili za prekopavanje zemlje, ki se priključi traktorju; prekopalnik:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fŕkniti |
1. ekspr. zelo hitro oditi, steči:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
galopírati |
zelo hitro teči:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
globokočuteč |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
hahljáti |
zamolklo vreti, izvirati, teči:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hitrovrteč |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
hudoúriti |
ekspr. teči kot hudournik:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izcizéti |
zelo počasi in v majhnih količinah izteči, odteči:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
izcurljáti |
izteči, odteči v tankem curku:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
izkapljáti |
po kapljicah odteči:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
iztèk |
1. glagolnik od izteči ali iztekati:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
iztòk |
1. glagolnik od iztekati, izteči:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
jadrnoleteč |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
játa |
1. večja skupina letečih ali plavajočih živali iste vrste:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
ležáj |
1. teh. strojni del, ki vzdržuje vrteči se del stroja v zahtevani legi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
líti |
1. silovito in v velikih količinah, močnem curku teči:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
lovíti |
1. teči za kom, ki se hitro oddaljuje, z namenom prijeti ga, priti do njega:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mezéti |
s prislovnim določilom zelo počasi in v majhnih količinah teči:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mlateč |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
mokrocveteč |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
navréti |
ekspr. 1. hitro, navadno v veliki količini priteči:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nèletèč |
-éča -e; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
nepreteč |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
nèsvetèč |
metal., v zvezi nesveteči plamen plamen, ki ne sveti; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
odbégniti |
knjiž. 1. hitro oditi, steči:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
odtòk |
1. glagolnik od odtekati ali odteči:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pocuréti |
steči, spolzeti v tankem curku:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
