drugováti |
1. knjiž. biti s kom, da ni sam:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drugovernost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
|
drugovérstvo |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
drúgovŕsten |
ki je po kakovosti, pomembnosti na drugem mestu; drugorazreden:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drugovŕsten |
redko drugačen, različen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drugovŕstnica |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
drugovrstnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
|
drugstore |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
druídstvo |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
|
drúkast |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
drúkati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
drúmljati |
igrati na dromljo; dromljati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drunkométer |
-tra; m, vir: B; povezave:
|
drúštvance |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
društvárjenje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
drúštvarstvo |
-a; s, vir: B; povezave:
|
drúštvece |
manjšalnica od društvo:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drúštven |
nanašajoč se na društvo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drúštvenica |
zastar. članica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drúštvenik |
zastar. član:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
društvenína |
zastar. članarina:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drúštvenka |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
drúštvenost |
-i; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
društvikovánje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
drúštvo |
1. organizirana skupina ljudi, ki ima skupne cilje in deluje po določenih pravilih:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
društvovánje |
glagolnik od društvovati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
društvováti |
star. biti, delovati v društvih:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drúzgati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
družabiti |
nedov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
In potemtakem ni čudno, da se zbiramo, družabimo, aktiviramo - najde se svetovalec za strategijo, svetovalka za PR, izvedenka za ljubezenske težave, strokovnjak za intersubjektivne pristope, motorje, zvočnike, občo percepcijo ...
|
družábništvo |
v kapitalistični ekonomiki poslovno združevanje podjetnikov; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
družábnočúten |
-tna -o; prid., vir: B; povezave:
|
družabnokulturen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
družabnoposvetovalen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
družábnost |
lastnost, značilnost družabnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
družábnosten |
-tna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
družábnoznánstven |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
drúžbeništvo |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Imam že narejenega podiplomca, pa bi nehal trenutno delati (nič zavoda, nič zaposlitve, morda družbeništvo v firmi) in vpisal še enega podiplomca ali doktorat.
družbenoaktivističen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
družbenoaktualen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
družbenoanalitičen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
družbenoaplikativen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Cilji raziskave so bili postavljeni na treh ravneh: znanstvenoanalitični in eksplorativni (opisovanje, spoznanje in razumevanje organizacije, položaja in potreb po izobraževanju zaposlenih), družbenoaplikativni (potrebi in pogoji za preobrazbo, izboljšanje in razvoj prakse in dosežkov izobraževanja zaposlenih v slovenski družbi in gospodarstvu) in pa sistemski cilji (posodabljanje in spremembe celotnega sistema izobraževanja zaposlenih, prilagajanje sistema v smeri gibanj v evropskem prostoru in Evropski uniji).
|
družbenobuditeljski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
družbenoetičen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
družbenohumanističen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
družbenointerakcijski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
družbenokonstruktivističen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
drúžbenokorísten |
ki koristi družbi:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drúžbenokrítičen |
nanašajoč se na kritiko družbe:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
družbenokritičnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
|
družbenokulturen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Besedilo postane ključno, če ima že sámo oblikovne in tematske odlike ter če izpolni tri družbenokulturne pogoje v procesih recepcije in poznejše besedilne obdelave: kanonizacijo, antonomazacijo in trajnost, moč pri izzivanju nastajanja novih literarnih del.
|
družbenolastninski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Družbenolastninska vizija upravljanja družbe je stvar preteklosti, morda tudi prihodnosti, nikakor pa ne sedanjosti.
|
družbenonravstven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Z družbenonravstvenega gledišča pa daje zelo značilno podobo mistično poveličevanje kreposti ubogega in hkrati pobožnega človeka.
|
družbenopatološki |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
drúžbenopolítičen |
nanašajoč se na politično življenje družbe:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
družbenopotreben |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
družbenoprevraten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Celo tedaj, kadar njegovo pero zadane ob konkretno socialno problematiko, ob prebujajoče se družbenoprevratno vrenje, ne more odločno zavzeti socialno angažiranega položaja in se brezkompromisno postaviti v bran te ali one politične opcije, ampak vse to dogajanje motri z nekako 'oddaljene', 'univerzalne', 'nadulične' in nadideološke perspektive --- ter od tu vztraja v brskanju po globljih skrivnostih človekovega bistva.
|
družbenoprostorski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
družbenoprosveten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ideologija in prosvetna politika tistega časa sta težili k redukciji pedagoških prizadevanj na neposredne, dnevne družbenoprosvetne naloge in potiskali razvoj pedagogike k reševanju teh nalog in k zanemarjanju temeljnih problemov pedagoške teorije.
|
družbenoprosvetljevalen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
družbenoregulativen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
družbenosatiričen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
družbenosektorski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
družbenosistemski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Družbeno in gospodarsko relevantnost predlogov projektov aplikativnih raziskav recenzenti ocenijo z vidika: ... prispevka k tehnološkemu napredku, k učinkovitosti družbenosistemske organiziranosti ali h krepitvi narodne identitete ...
|
drúžbenost |
1. lastnost, značilnost družbenega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
družbenostatusen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Biti po poklicu 'reklamni fotograf' danes pomeni več obvez in profesionalno-deontoloških imperativov, kot pa privilegijev na družbenostatusni lestvici.
|
drúžbenosten |
-tna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: Definicija sociolingvistike (družbenostnega jezikoslovja) kot mejnega jezikoslovnega področja med znakovnimi in družbenimi vedami.
družbenostnojezikosloven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Jezikovno razsodišče (1980--1982), 1984 (družbenostnojezikoslovni sestavki).
|
družbenostrukturen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
S tem, ko je skozi strastno, predano in vztrajno iskanje resnice o lastnem športnem početju korak za korakom začel prepoznavati šport kot derivat libida in kot integralni sestavni del regulatornih/disciplinatornih praks oziroma oblastnih razmerij (ki so historično, družbenostrukturno, socialno in psihološko pogojene) po eni strani vrnitve nazaj ni bilo več; po drugi pa je v običajno vsakdanjo percepcijo/interpretacijo športa začel vnašati nelagodje.
|
družbenotehničen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
družbenotvoren |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
družbenoureditven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ob soočenju dveh različnih, pa v našem primeru še vedno dokaj podobnih kultur imamo pri prenašanju specifičnih družbenoureditvenih fenomenov iz ene kulture/jezika v drugo kulturo/jezik načelno vsaj tri možne pristope: ...
|
družbenoutopičen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
družboslovnoterminološki |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
družboslovnoznanstven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
družbotvóren |
-rna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
družbotvorno |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Liberalizem kot pozicija je družbotvorno nesmiseln in vodi slovensko državnost v slepo ulico
|
družbotvórnost |
-i; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
družbováti |
star. delati družbo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
družboznánstven |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
družboznánstvo |
-a; s, vir: B; povezave:
|
druževáti |
-újem; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
družiceváti |
-újem; nedov., vir: B; povezave:
|
družílnost |
-i; ž, vir: B; povezave:
|
družiniti |
nedov., vir: N; povezave:
nova beseda
|
družinováti |
-újem; nedov., vir: B; povezave:
|
družinskopolitičen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
družinskost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Za nas so pomembni don Boskovi principi celostne skrbi za mlade, družinskost in preventiva.
|
družinskoterapevtski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
družinskoterapevtsko |
prisl., vir: N; povezave:
nova beseda
|
družínstven |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
družínstvo |
knjiž. kar je v zvezi z družino:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
družítev |
glagolnik od družiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
družíti |
1. notranje, čustveno povezovati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
družítven |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
družljívost |
knjiž. lastnost družljivega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
družljivosten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zase si sicer tega ne bi upal trditi, je pa možno, da kakšen tak družljivostni vidik ali drugačno mikrojezikovno okolje vpliva na izbiro sklanjatvenega vzorca.
|
drúžništvo |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
drúžnost |
knjiž. 1. nagnjenost k življenju v kolektivu, v družbi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drúžnosten |
-tna -o; prid., vir: B; povezave:
|
drvájsati se |
nar. dolenjsko, slabš. poditi se, divjati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| | |