|
dŕstev |
-tve; ž, vir: B; povezave:
|
|
drstílen |
-lna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
drstilíšče |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
drstílka |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
drstílnica |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
drstílo |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
drstíšče |
kraj, prostor, kjer se ribe drstijo:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drstítev |
glagolnik od drstiti se:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
drstíti se |
razmnoževati se z odlaganjem iker in semenčic:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drstítven |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
drstljív |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
drstníca |
rib. riba v času drsti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
drstník |
-a; m, vir: B; povezave:
|
|
drstnják |
-a; m, vir: B; povezave:
|
|
dŕt |
-í; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
drtína |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
drtínast |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
drtínje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
drtínščica |
bot. majhna dlakava rastlina z belimi, rožnatimi ali rjavkastimi cveti v koških, Antennaria; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dŕtje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
drugačemiselnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Od drugače mislečih se ni treba prav nič ograjevati, ker je demokratično izhodišče ravno nasprotno (in taka je tudi naša dejanska uredniška praksa), namreč, da je drugačemiselnost in svojskost posameznikov samoumevna.
|
|
drugačepolt |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pri tem sta bili odločilni stopnja navezanosti belih gospodarjev na kulturo evropske metropole in morebitna zakonska osnova za osvoboditev statusno podrejene drugačepolte in njunih potomcev ali celo za poroko.
|
|
drugačerojenost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
SRP, Revija Službe za raziskavo programov (od tod kratica) RTVS, ki to še ni oziroma to najverjetneje tudi nikoli ne bo postala, revija, ki se, paradoksalno, sklicuje na svojo drugačerojenost (alternativnost), hkrati pa pričakuje institucionalno in javno pripoznanje, revija, ki je anahroidna v svojem žanrskem in slogovnem manierizmu, anarhoidna pa v svoji vsebinski in statusni drži, revija, katere tvorci se še niso odločili in ovedli (ko pa se bodo, bo kajpak prepozno) ...
|
|
drugáčiti |
star. spreminjati, preoblikovati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drugáčnost |
lastnost, značilnost drugačnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drugačnosten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Če kdo ni po njihovem demokratičnem, strpnem in drugačnostnem ter enakopravnostnem okusu, bi ga kar odžagali, ali pa poslali v Družino, Mag oziroma Rimskega katolika (Mahničevega).
|
|
drugačnozvrsten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V sklepni, osmi točki sistemskega vzporejanja predložnih zvez, poimenovani Nadaljnje smernice raziskovanja predložnega sistema, so izražene nujne dodatne in razširitvene, a v tem časovnem okviru neuresničljive možnosti za raziskovanje predložnega sestava v razvoju slovenskega knjižnega jezika, ki izhajajo iz samozavedanja o nezadostnosti obsega gradiva, načinov obravnave, širine primerjave ipd., ob upoštevanju celotnega biblijskega prevoda še popolnejše in sistematično preverjanje z mogočimi tujejezičnimi predlogami (upoštevanje nemške Rosalinove predloge), vzporejanje z rabo v isto- (nujnost primerjave s Küzmičevim prevodom iz l. 1771) ali drugačnozvrstnih besedilih sploh ali v drugih
besedilih istega avtorja, ki bi potrdila, izpopolnila ali ovrgla izsledke danega vzorca, ter vzporejanje z narečnim gradivom, ki bi pokazalo (ne)ujemalnost govorjene rabe s knjižno.
|
|
drugáriti |
knjiž. biti v družbi s kom, zlasti zaradi zabave:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drúgati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
drúgebàrt |
prisl., vir: B; povezave:
|
|
drúgekráti |
star. ob drugih priložnostih; drugikrat:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drúgikrat |
pri ponavljanju na drugem mestu; drugič:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drúgobàrt |
prisl., vir: B; povezave:
|
|
drugobesednovrsten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
drugobít |
filoz. bit zunaj človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drugobíten |
-tna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
drugobítnost |
-i; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
drugoborítelj |
-a; m, vir: B; povezave:
|
|
drugocitiran |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
drugočetrtleten |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
drúgoinstánčen |
nanašajoč se na drugo, višjo instanco:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drugojezičnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
drúgokategóren |
-rna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
drugokategornica |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
drúgokategórnik |
žarg., šah. kdor igra, tekmuje v drugi kategoriji:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drugokategorniški |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
drúgokrat |
zastar. ob drugi{h} priložnosti{h}; drugikrat:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drugokvaliteten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
drugoleten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Najprej režite drugoletne nasade ter nasade na težkih tleh.
|
|
drugolétnica |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
drugolétnik |
redko 1. dijak ali slušatelj drugega letnika:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drugoligaštvo |
s, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
drugomesten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
drúgonadstrópen |
-pna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
drugonárodnosten |
-tna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
drugonastopajoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Seveda, čisto navaden četrtek na Metelkovi pomeni tudi, da drugonastopajoče, kaotične Sežanske soliste s prijatelji, ob uri, ko prejmejo dovolj klicev od vedno iste nergajoče sosede, prekinejo sile reda in miru.
|
|
drúgoobtóžen |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
drugoobtoženec |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
drugopólt |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
drugopólten |
ki je druge polti, rase:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drugopostavljen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
drugopostavljena |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
drugopostavljeni |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
drúgopoténčen |
-čna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
drugopretepen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Epilog nasilništva bo po dveh letih naslednji: 1. Prvopretepeni bo verjetno delni fizični in psihični invalid 2. Drugopretepeni bo imel zaceljen zlomljen mezinec in psiho travme 3. »Dasa« bo z dobrim odvetnikom za mladinske delikte »fasal« sodni opomin.
|
|
drugopristopnik |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Drugopristopnik na Triglavu. Planinski vestnik 88.
|
|
drugoprostorski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
drugorazredništvo |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ne pa da jih - še predno so spočeti - že obtožimo 'drugorazredništva' zato, ker ne bodo rojeni znotraj ustaljene oblike družine.
|
|
drúgorazrédnost |
-i; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
drugorodnost |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
drugoseptembrski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
drugospôlnost |
-i; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
drúgost |
filoz. kar je nasprotno biti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drúgosten |
-tna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
drugostôpen |
drugostopenjski:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drugostôpenjski |
nanašajoč se na drugo, višjo stopnjo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drugostopenjskost |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
drugostôpnost |
-i; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
drugostranost |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
drugostranski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
drugostranstvo |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
drugosvéten |
-tna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
drugosvetnost |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
drugosvetovnovojen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
drugosvetski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
drugôten |
1. ki je po pomembnosti, vrednosti na drugem mestu:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drugotér |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
drugotína |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
drugotisk |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
drugotnopomenski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
drugôtnost |
lastnost drugotnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drugotožeč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Bistveno za odločitev v tej zadevi je torej, ali slovenski državljani v Republiki Hrvaški (prvotožnik je hrvaški državljan, drugotožeča stranka pa je pravna oseba s sedežem na Hrvaškem) niso dolžni dajati varščine.
|
|
drugotožen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Proti sodbi sodišča druge stopnje je v zvezi s sodbo sodišča prve stopnje vložila revizijo drugotožena stranka.
|
|
drugotoženčev |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Z objavo je povzročila, da je drugotoženčev (novinarjev) zapis dosegel bralce časopisa in s tem postal znan javnosti.
|
|
drúgotóženec |
-nca; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
drugotoženka |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ker pes ni bil privezan in je nenadoma pritekel in ugriznil tožnico, ki se je samo približala hiši, je drugotoženka v celoti odgovorna za škodo.
|
|
drugotoženkin |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Še več, popolna opustitev nadzora nad psom pomeni hudo malomarnost drugotoženke, kakor je pravilno ugotovilo sodišče druge stopnje, ki je zavrnilo drugotoženkino zahtevo za zmanjšanje odškodnine po določilu 191. člena ZOR.
|
|
drugotožnica |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
drugotožničin |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
drugotožnik |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
38.101 38.201 38.301 38.401 38.501 38.601 38.701 38.801 38.901 39.001 
