besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: t   zadetki: 36.201-36.300



ditmaršénski  -a -o; prid., vir: B; povezave:
ditokarbamat  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: KARBAMATI: tiokarbamati, ditokarbamati.
diton  m, vir: N; povezave: nova beseda
ditonos  m, vir: I; povezave: najdi.si
ditranol  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Kronični IKD (sinonimi: kumulativni kontaktni dermatitis, kronični nealergijski kontaktni dermatitis, dermatitis detritiva) se razvije po dolgotrajnem ali ponavljajočem izpostavljanju kože blagim iritantom (voda, detergenti, mila, lugi, blaga topila, topikalne zdravilne učinkovine npr. katrani, ditranol, kalijev permanganat).
dítrigonálen  -lna -o; prid., vir: B; povezave: najdi.si.
ditrihovka  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: lepljiva ditrihovka, lepljivi oman
dítrohéj  -a; m, vir: B; povezave:
dítrohéjski  -a -o; prid., vir: B; povezave:
ditropan  m, vir: N; povezave: nova beseda
diuranat  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Pretvorba urana je razmeroma enostaven postopek čiščenja uranovega koncentrata (ali U3O8 ali rumene pogače - amonijevega diuranata) in njegova pretvorba v uranov hexsafluorid, ki v večini primerov predstavlja vhodno surovino za bogatenje urana.
diurétičen  farm. ki pospešuje izločanje seča:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
diurétik  farm. diuretično sredstvo:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
diuretski  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Diuretske, antibiotične in blago grenčične lastnosti repinca pomagajo pri zdravljenju kožnih bolezni, predvsem tistih, za ketere je značilno kopičenje strupenih snovi v telesu - predvsem aken, turov, ognojkov, lokalnih okužb kože, ekcemov in luskavice.
diurníst  nekdaj uslužbenec, pisar, ki je plačan na dan, dnevničar:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
diurnističen  prid., vir: N; povezave: nova beseda
diurnístka  ženska oblika od diurnist:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
diurnístovski  -a -o; prid., vir: B; povezave:
divalenten  prid., vir: I; povezave: najdi.si
divániti  -im; nedov., vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
divarianten  prid., vir: I; povezave: najdi.si
divergènt  -ênta in -énta; m, vir: B; povezave: najdi.si.
divergénten  ki je ali postaja vedno bolj različen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
divergéntnost  lastnost, značilnost divergentnega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
divergírati  knjiž. biti ali postajati vedno bolj različen; iti narazen, razhajati se:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
divertíkel  -kla; m, vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
divertikuloza  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Divertikuloza je zlasti bolezen starejših: v razvitem svetu ima divertikle kar 50 % ljudi po 70. letu.
divertiménto  muz. lahkotnejša večstavčna instrumentalna skladba:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
divertisma  m, vir: N; povezave: nova beseda
divertissement  kor. skupek kontrastnih baletnih točk kot vložek v predstavi ali kot samostojno baletno delo; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
diverzánt  kdor naredi, dela diverzije:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
diverzántski  nanašajoč se na diverzante:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
diverzántstvo  dejavnost diverzantov:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
diverzificiranost  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Premajhna diverzificiranost zunanje trgovine pomeni tudi večjo izpostavljenost in odvisnost od najpomembnejših trgov ter večjo ranljivost.
diverzificírati  -am; dov. in nedov., vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
diverziteta  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Tropska klima, dolga izolacija od ostale Azije in diverziteta habitatov, so v preteklosti oblikovali osupljivo bogastvo ptic.
diverziteten  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Poznavanje nacionalne naravovarstvene zakonodaje v povezavi z mednarodnimi (obvezujočimi) iniciativami in dokumenti (npr. Konvencija o BD, Vseevropska biološka in krajinska diverzitetna strategija - PEBLDS, smernice EU itd.).
diverzivnost  ž, vir: N; povezave: nova beseda
divetín  -a; m, vir: B; povezave:
dividírati  mat. delati računsko operacijo, pri kateri se ugotavlja, kolikokrat je deljenec večji od delitelja; deliti:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
divinatóričen  pridevnik od divinacija:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
divinátorski  -a -o; prid., vir: B; povezave:
divinizírati  knjiž. narediti kaj za božansko, pobožanstviti:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
díviti se  zastar. čutiti in izražati občudovanje; čuditi se:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
divizibílnost  -i; ž, vir: B; povezave:
divjáčiti  -im; nedov., vir: B; povezave: najdi.si.
divjákost  -i; ž, vir: B; povezave:
divjáštvo  slabš. divjaško početje ali dejanje:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
divjáti  1. divje, razposajeno tekati sem ter tja:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
divjelastninski  prid., vir: N; povezave: nova beseda
divjeprivatiziran  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Živimo v medijskem enoumju prenasičenim z divjeprivatiziranimi revolucionarnimi glasili.
divjerastoč  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Mačja ušesa, ki sodijo med naše najbolj nenavadne divjerastoče orhideje, so v Sloveniji zastopana s peščico vrst, ki pa so zaradi redkosti pojavljanja in vse večjega nazadovanja njihovih populacij ljudem malo znane.
divjeromantičen  prid., vir: I; povezave: najdi.si
dívjost  1. lastnost, značilnost divjega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dívljast  -a -o; prid., vir: B; povezave:
divljastáti  -ám; nedov., vir: B; povezave:
dívnost  zastar. čudovitost, lepota:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
divôta  zastar. čudovitost, lepota:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
divôtec  -tca; m, vir: B; povezave:
divôten  zastar. čudovit, sijajen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
divotvóren  -rna -o; prid., vir: B; povezave:
divulgativen  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Cilj projekta je na osnovi praktičnih izkušenj izbrati ustrezne in nemoteče aktivnosti ter določiti njihovo najvišjo še sprejemljivo pogostnost na različnih zaščitenih območjih z različnimi varstvenimi režimi tako, da bodo imele čim večji vzgojni, izobraževalni in divulgativni učinek, hkrati pa bodo omogočile ohranjanje naravne dediščine in pripomogle k ozaveščanju za varstvo okolja.
dizajnerstvo  s, vir: N; povezave: nova beseda
dizajnirati  nedov., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Vzporedno riše in dizajnira za elitne knjižne in glasbene založniške hiše ter ustvarja številne izdaje za prestižne časopisne hiše.
dizajnmenedžment  m, vir: N; povezave: nova beseda
dizartikulirati  dov. in nedov., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Drugače je, kadar nastajajo konidiji; pri čemer poznamo dva tipa nastajanja: talični tip konidiogeneze, ko se posamezne celice omejijo od preostanka hife, njihove stene odebelijo, nato pa se dizartikulirajo ob propadu hife; blastični tip nastanka konidijev pa je značilen po tem, da se konidij razvije kot produkt konidiogene celice, kot njena brst pa kar kot balonasta tvorba, ki jo celica odvrže.
dizartrija  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Med nevrotoksičnimi učinki, ki so jih ugotavljali ob začetnih poskusih, so bili tudi ataksija, spominske motnje, sedacija, potrtost in dizartrija.
dizáster  -tra; m, vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
dízeleléktričen  -čna -o; prid., vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
dízellokomotíva  -e; ž, vir: B; povezave:
dízelmotór  -ja; m, vir: B; povezave: najdi.si.
dízelmotóren  -rna -o; prid., vir: B; povezave: najdi.si.
dizelskomotoren  prid., vir: I; povezave: najdi.si
dizentêričen  med. ki ima grižo; grižav:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dizenteríja  med. nalezljiva črevesna bolezen s krči v trebuhu in drisko; griža:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dizenteríjski  nanašajoč se na dizenterijo, grižen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dizertabilen  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: gl. disertabilen: To pomeni, da do konca roka on izbere oz. določi dizertabilno temo.
dizertacija  ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dizigót  -a; m, vir: B; povezave:
dizigoten  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Dizigoten (dizygotic; zweieiig) sta dvojčka, ki sta se razvila iz dveh jajčec, oplojenih z različnima spermijema. Nasprotje je monozigoten.
dizlatov  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Dizlatov(III) klorid, Au2Cl6 ima molekule v trdnem in plinastem stanju.
dizmutatirati  dov. in nedov., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Za izdelavo antioksidantskega encima superoksida dizmutaza potrebujemo mangan, ki dizmutatira anionski radikal peroksid v mitohondriji.
dizmutaza  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Rezultati bi bili lahko že vnaprej napovedani zaradi znanja, ki ga imamo o prostem radikalu superoksid dizmutaz, ki je že dokazal svoj učinek pri artritisu.
dizuterija  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Brez alko-remix pogojnih reflexov predvsem pa brez financ-sponzorjev se ne premaknejo niti za milimeter, razen v smeri WC-ja, kamor običajno hodijo v duetu - opravljat proceduro dizuterije in preverjat Always Ultra dichtunge - s poudarkom na vedno suh občutek za statičnost in statistiko.
dížmast  -a -o; prid., vir: B; povezave:
dížnost  -i; ž, vir: B; povezave:
djáčiti  -im; nedov., vir: B; povezave:
djáriti  -im; nedov., vir: B; povezave:
dlačičast  prid., vir: N; povezave: nova beseda
dlákast  nanašajoč se na dlako:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dlakastoceličen  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Dlakastocelična levkemija (DCL) je redka novotvorba malih limfocitov B z značilnimi lasastimi citoplazemskimi izrastki.
dlakastocveten  prid., vir: I; povezave: najdi.si
dlakavolísten  -tna -o; prid., vir: B; povezave: najdi.si.
dlakavopeten  prid., vir: I; povezave: najdi.si
dlákavost  lastnost, značilnost dlakavega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dlakocepítelj  -a; m, vir: B; povezave:
dlakocépiti  ekspr. razčlenjevati problem do nepomembnih malenkosti:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dlakocepnost  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Stvar mi je zelo všeč, morda malce zaostaja v kvaliteti zvoka, vendar je to bolj dlakocepnost, saj v mnogo drugih pogledih veliko boljši ...
dlakocépstvo  ekspr. razčlenjevanje problema do nepomembnih malenkosti:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dlakokopíten  -tna -o; prid., vir: B; povezave:

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   35.701 35.801 35.901 36.001 36.101 36.201 36.301 36.401 36.501 36.601  



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA