|
apoprotein |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Lipoproteine poleg holesterola sestavljajo še trigliceridi, posebne beljakovine (apoproteini) in fosfolipidi.
|
|
apoptičen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
apoptotičen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Najznačilnejši lastnosti apoptotične celice sta fragmentiranost DNA in morfologija jedra.
|
|
apoptotski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Predvidevamo lahko, da je za osamitev apoptotske celice porušitev kompleksov adherentnih in predvsem tesnih stikov zelo pomembna.
|
|
apoptoza |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
wiki
Primer:
Ena poglavitnih značilnosti apoptoze je fragmentacija gostiteljskega genoma v 200bp dolge odseke DNA.
|
|
apoptozen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Primeri vključujejo bcl-2, bcl-x, bax, bag, bad in mnoge druge. bcl-2 je prototipični anti-apoptozni gen.
|
|
aporemátski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
aporetičen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Vprašanje, ki Avguština zvabi na mučno aporetično pot premišljevanja o večnosti, je vprašanje stvarjenja: "Slišati hočem in doumeti, kako si v začetku ustvaril nebo in zemljo."
|
|
aporetičnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Takšno stanje je izhodišče postmodernističnih medbesedilnih navezav, ki so metafikcijske: te v osemdesetih letih tematizirajo in eksplicirajo aporetičnost, nedoločljivost Prešernovega besedila.
|
|
aporétika |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
apórt |
1. lov. prinos ustreljene divjadi k lovcu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
aportél |
-a; m, vir: B; povezave:
|
|
apórten |
-tna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
apórter |
-ja; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
aportiranje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Uporabljajo ga za lov na zajce, lisice, jelene, srnjad in divje prašiče, primeren pa tudi za prinašanje (aportiranje) pernate divjadi.
|
|
aportírati |
-am; nedov. in dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
apostát |
rel. kdor odpade od vere, odpadnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
apostátičen |
-čna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
apostátstvo |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
apostazíja |
rel. odpad od vere, odpadništvo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
apostazírati |
-am; dov. in nedov., vir: B; povezave:
|
|
apóstelj |
star. apostol; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
apósteljski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
aposterióren |
filoz. dobljen iz izkustva, izkustven:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
aposteriori |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Dokaz je spet zavrnil David Hume, ki je trdil, da ne moremo apriori dokazati, da ima vsak dogodek svoj vzrok, niti tega ne moremo aposteriori ugotoviti.
|
|
aposteriorij |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
aposteriorístičen |
-čna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
apostil |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Še ena pravniška finta, z Nemčijo nimamo reciprocitete v zvezi s priznavanjem notarskih overitev, preveri pri tvoji UE, če je v redu, da prineseš samo od notarja overjen podpis pogodbe, lahko da boš potreboval tudi Apostil (potrdilo državnih organov o "verodostojnosti" notarja po kmečko).
|
|
apostílo |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
apóstol |
1. rel. vsak od dvanajsterih Kristusovih učencev:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
apostoláda |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
apostolát |
rel. dejavnost kristjanov za zveličanje soljudi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
apóstolica |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
apostólik |
rel. papež:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
apostolinja |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ne vem iz katertega razloga naj bi Cerkev skrivala, če bi bilo res, da so bile med apostoli tudi apostolinje.
|
|
apóstolka |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
apóstolov |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
apostolovánje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
apostolováti |
knjiž. učiti, širiti krščanstvo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
apostólski |
1. nanašajoč se na apostole:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
apostólstvo |
rel. 1. apostolat:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
apostróf |
lingv. grafično znamenje v obliki vejice za označevanje izpuščene črke, opuščaj; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
apóstrofa |
lit. ogovor, ogovarjanje neprisotne osebe ali stvari, nagovor:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
apostrofácija |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
apostrófen |
-fna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
apostrofiranec |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Prva dva zvezka, čeprav izdana v skromnem številu izvodov, sta nesluteno dodatno sprostila grafomansko aktivnost Toneta Pretnarja (Tonček je vsak poklonjeni izvod Grafomanij opremil z novim akrostihom) pa tudi njegovih apostrofirancev, ki so mu začeli vračati verzificirana posvetila in voščila; nekaj tega je bilo natisnjeno že v drugem zvezku Grafomanij, nekaj odmevov pa prinašajo naslednji odstavki uvoda; prišlo pa je tudi do nujnih popravkov komentarskega dela Grafomanij.
|
|
apostrofíranje |
glagolnik od apostrofirati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
apostrofírati |
ogovoriti, nagovoriti neprisotno osebo ali stvar:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
apostrofováti |
-újem; nedov., vir: B; povezave:
|
|
apostulat |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Spoznala sem, da so v okolju, kjer živim, tri potrebe, kamor bi usmerila svoj apostulat.
|
|
apotécij |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
apotéčen |
-čna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
apoteiziran |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
apotéka |
raba peša lekarna:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
apotékar |
raba peša lekarnar:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
apotékarica |
zastar. lekarnarjeva žena:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
apotékarjev |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
apotékarski |
raba peša lekarnarski:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
apotékarstvo |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
apoteóza |
poveličevanje, proslavljanje osebe ali stvari:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
apoteozen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
apoteoziranje |
s, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
apoteza |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Posebej je treba omeniti še Lausbergovo omenjanje apoteze, to je postavitve presežnega, in sicer semantično presenetljivega oziroma najzanimivejšega člena v sam konec (dela) besedila.
|
|
apotropájon |
-a; m, vir: B; povezave:
|
|
apotropéjski |
etn. ki ima po ljudskem verovanju moč, da odganja nesrečo, varuje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
appassionáto |
prisl., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
wiki
|
|
appoggiatúra |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
appóint |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
apragmatičen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
O značilnostih pragmatične in apragmatične izjave je pisal K. Bartoszyński, Deixis i pretpostavka u pripovjednom iskazu, Republika 40 (1984), 6, 89-98.
|
|
apreciirati |
nedov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kljub temu pa je potrebno omeniti, da je realni devizni tečaj apreciiral, kar se je odrazilo na tekočem računu plačilne bilance, ki je beležil precej velik deficit.
|
|
aprecirati |
nedov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Če bi si podrobneje analizirali slovensko konkurenčnost v nekem ustreznem obdobju (npr. od 1994 do 1999), bi lahko ugotovili, da je domača valuta aprecirala, saj je bil realni efektivni devizni tečaj v povprečju leta 1999 višji od tistega v letu 1994.
|
|
apretêr |
kdor se poklicno ukvarja z apretiranjem:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
apreterka |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
poklic: Apreter/apreterka tekstilij, usnja, krzna, mojster/mojstrica vzdrževanja tekstilij.
|
|
apretêrski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
apretíranje |
glagolnik od apretirati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
apretírati |
teh. opravljati dokončna dela na materialu za lepši videz, boljšo kakovost:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
apretíren |
-rna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
apretúra |
1. teh. dokončna obdelava materiala za lepši videz, boljšo kakovost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
apretúren |
nanašajoč se na apreturo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
apretúrski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
aprikot |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
marelična barva: Barvni odtenki: 16 intenzivnih, svetlobno obstojnih tonov - safari (1), oker (2), koral (3), pompei (4), marom (5), bazalt (6), kivi (7), turkiz (8), citron (9), mimoza (10), aprikot (11), pink (12), ciklam (13), violet (14), admiral (15) in azur (16).
|
|
aprioríst |
pristaš apriorizma:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
apriorísten |
-tna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
apriorístičen |
ki ne upošteva izkustva:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
apriorístičnost |
-i; ž, vir: B; povezave:
|
|
apriorístika |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
aprioristov |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Slabost aprioristovega ugovora postane očitna, brž ko si ogledamo utemeljitev takega odlikovanega statusa moralnih razlogov.
|
|
apriórnost |
značilnost apriornega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
aprobánt |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
aprobativen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
aprobátor |
-ja; m, vir: B; povezave:
|
|
aprobírati |
adm. uradno odobriti, potrditi:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
àprográmnost |
-i; ž, vir: B; povezave:
|
|
aproksimabilnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Prevedbe med problemi in ohranjanje aproksimabilnosti.
|
|
aproksimátičen |
-čna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
aproksimatíven |
nanašajoč se na aproksimacijo, približen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
aproksimatívnost |
knjiž. značilnost aproksimativnega, približnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
aproksimator |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Uporaba nevronske mreže v regulatorju sile, kjer je neobhoden natančen inverzen model okolice, je motivirana z dejstvom, da lahko le - te služijo kot splošni nelinearni aproksimatorji, nominalen in linearen inverz modela okolice pa v primeru nelinearnih modelov okolice ne zadošča, saj vnaša poleg parameterske nezanesljivosti še strukturalne.
|
|
aproksimírati |
knjiž. približno oceniti, približno določiti:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
apropriírati |
-am; dov. in nedov., vir: B; povezave:
|
18.801 18.901 19.001 19.101 19.201 19.301 19.401 19.501 19.601 19.701 
