|
državljánček |
-čka; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: Meni je tudi logično, in tu me brez potrebe razsvetljuješ, da država hoče disiplinirane in zdresirane državljančke se pa z tem seveda ne strinjam.
|
državoimetje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Po desetih letih državoimetja in še malo, ljudstvo doma in po svetu, kratice prave še ni spoznalo.
|
|
dúg |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: nar. (dolg): Enkrat po dugen cajti sen ji moga dati prav, ke je svet resen vsakši den bol nor pa ke se človik tudi na škofe nesmi zanesti.
|
duhamornost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Po drugi strani so gospodje izboljševalci sveta pripravljeni sprejeti kot neke vrste obvezno mašo še tako zateženo duhamornost, če gre za slikanje "sovražnika", če gre za pravično socialno in politično stvar, ki ni na ideološkem indeksu, če je "politično korektna", kot temu pravijo danes že sramežljivo samokritično.
|
|
duhovnodisharmoničen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Razpon seže celo do nezaželenega subjektivizma ekspresionizma, njegovega zmernejšega duhovnodisharmoničnega razmerja do sveta v petdesetih letih in celo ...
|
|
duhovnomoralen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Papeževo pastoralno delo, ki med drugim poudarja potrebo po prilagoditvi cerkve spremenjenim svetovnim političnim in kulturnim, duhovnomoralnim razmeram ter potrebo po novi evangelizaciji, se izraža predvsem v številnih apostolskih potovanjih po svetu.
|
|
duhovnopastoralen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Odbor je na svojih štirih dosedanjih sejah posvetil največ pozornosti duhovnopastoralni pripravi na papežev obisk, pa tudi pripravi oltarnega prostora in bogoslužja.
|
|
dušegúbka |
med drugo svetovno vojno posebno opremljen avtomobil za uničevanje ljudi s plini:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dušnosuženjski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Še dobro, da se izpod starosistemskega dušnosuženjskega jarma počasi osamosvajajo tudi ljudje in se na ta način odtujujejo od starega in približujejo naprednemu (krščanski) Evropi in svetu.
|
|
dúvati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: gl. srb.: Ma glej, vse se neki napihuje, 'duva', pa nč konkretnega za v roke prjet. Tako v deželici podalpski, kokr cel zahodn svet.
|
dvaindevetdeseti |
štev., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Dvaindevetdeseti psalm poveličuje Boga, ker nam je dal čudovit, popolnoma pravičen svet.
|
|
dvajsetkilaš |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Iluzija se razblini ob pogledu na obilni mušji zarod na ugaslih očeh dvajsetkilaša v najboljših letih, ko prejema tedenski obrok hrane v obliki hostije iz rok zadnjega živečega svetnika.
|
|
dvajsettolarski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Z dvajsettolarskega bankovca nas opazuje Janez Vajkard Valvasor, ki je v 17. stoletju potoval po Evropi in severni Afriki in je v veličastni Slavi vojvodine Kranjske, pisani v nemškem jeziku, predstavil to svojo domovino širšemu evropskemu svetu.
|
|
dvestokraten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zmagovalka v svetu živali je drobna bolha, ki poskoči do dvestokratne lastne višine.
|
|
dvodelčen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ravno rešitev za vodikov atom, kjer imamo dvodelčen sistem elektrona in protona, ki je analitično rešljiv, je bila prvi triumf kvantne mehanike v nastajanju, saj je pravilno napovedala zaporedje črt v svetlobnem spektru, ki ga seva vodik.
|
|
dvódómen |
1. ki sestoji iz dveh posvetovalnih ali zakonodajnih teles, domov:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvolómen |
min. ki v različnih smereh različno lomi svetlobo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvomišljenje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kajti z rabo te besede človek priznava, da spletkari s stvarnostjo; s svežim aktom dvomišljenja človek to vednost briše; in tako dalje v nedogled, z lažjo vedno en skok pred resnico.
|
|
dvookroglast |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Življenje tod niti ni bilo slabo, saj smo imeli obilo hrane, vode na pretek in tudi tako mrzlo ni bilo, pa vendar smo si želeli vrniti v svet, kjer obstajajo pravokotne škatle z gibljivimi lutkami, kjer obstajajo dvookroglasti ali štiriokroglasti konji in kjer smo zapustili naše zveri.
|
|
dvopodročen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Dvopodročna avtomatska klimatska naprava je lahka za upravljanje, njene nastavitve pa lahko spremljamo na dobro osvetljenem zaslonu poleg stikal.
|
|
dvopoložajen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Odložišča: zaprt, zaklenljiv, osvetljen in ohlajen predal pred sovoznikom; koš za smeti na sredinski konzoli; zaprt in ohlajen predal med prednjima sedežema (hkrati dvopoložajna opora za roke); držalo za pijačo med sedežema; odprti predali v stranskih vratih; žepa na hrbtiščih prednjih sedežev.
|
|
dvorján |
nekdaj vladarjev svetovalec, spremljevalec, ki živi stalno na dvoru:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvózbórničen |
ki sestoji iz dveh posvetovalnih ali zakonodajnih teles, domov; dvodomen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
džihád |
publ. vojna muslimanov proti tistim, ki ne priznavajo islama, sveta vojna:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
džogi |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Načelo Božanske iskre (atme) je v vseh bitjih enako, pa naj si bo v jogiju (kdor se je odrekel posvetnemu življenju), bhogiju (uživaču), džogiju (romarju) ali viragiju (kdor je brez želja).
|
|
džúngla |
1. gosto zarasel, težko prehoden svet tropskih pokrajin:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
džus |
osvežujoča pijača iz drobno zmečkanega sadja, sladkorja in sodavice:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
eksegéza |
knjiž. besedna ali stvarna razlaga kakega teksta, zlasti svetega pisma:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eksemplifikácija |
knjiž. osvetlitev, pojasnitev s primeri ali argumenti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekspêrt |
strokovnjak, ki daje mnenja, nasvete o zadevah iz svoje stroke, izvedenec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekstáza |
duševno stanje, v katerem se človek čuti postavljenega v drugačen, zelo osrečujoč duševni svet; zamaknjenost, zamaknjenje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekstínkcija |
fiz. oslabitev svetlobe pri prehodu skozi snov; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekstravertíran |
psih. usmerjen v zunanji svet:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eléktroluminiscénca |
fiz. sevanje za snovi značilne svetlobe pod vplivom električnega toka; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
Elíjev |
elektr., v zvezi Elijev ogenj in elijev ogenj svetlikanje na strelovodu zaradi razelektrenja ob nevihti; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
empiriokriticízem |
filoz. filozofska smer, po kateri je svet skupek subjektivnih občutkov; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
encíklika |
rel. papeževo pismo o verskih, moralnih vprašanjih, namenjeno škofom in vernikom vsega sveta; okrožnica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enobé |
pog., kratica narodnoosvobodilni boj {jugoslovanskih narodov med drugo svetovno vojno}:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ênodómen |
1. ki sestoji iz enega posvetovalnega ali zakonodajnega telesa, doma:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enolómen |
min. ki v vseh smereh enako lomi svetlobo; optično izotropen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
epistolár |
rel. zbirka odlomkov iz svetega pisma, navadno iz pisem apostolov; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eshatologíja |
filoz. nauk o zadnjih ciljih življenja in sveta:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ešárpa |
voj. svilen trak, vezen z zlatom in srebrom, ki ga nosijo oficirji okoli pasu ob svečanostih; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
etiolírati |
bot. nenormalno se razvijati in postajati bled zaradi pomanjkanja svetlobe pri rasti:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
evharistíja |
rel. tretji od sedmih zakramentov katoliške cerkve, sveto rešnje telo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
farál |
nar. zahodno svetilka na plin ali petrolej:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
farónika |
etn., v zvezi riba faronika, po ljudskem verovanju bitje v obliki ribe, ki nosi na hrbtu svet; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fascíkel |
mapa, sveženj z listinami, spisi, ki se nanašajo na določeno zadevo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fenomenalízem |
filoz. filozofska smer, ki omejuje spoznanje na pojavni svet in zanika možnost spoznanja stvari, kakršne so same po sebi; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ferál |
nar. svetilka na plin ali petrolej:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
figurácija |
1. um. likovno izražanje z upodabljanjem stvarnega, konkretnega sveta, zlasti živih bitij:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
figurálik |
um. umetnik, ki upodablja stvarni svet, zlasti živa bitja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
figurálika |
um. likovno upodabljanje stvarnega sveta, zlasti živih bitij:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fiksír |
fot. sredstvo za kemično odstranjevanje za svetlobo občutljive snovi z neosvetljenih delov filma:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
filantropízem |
ped. prosvetljenska pedagoška smer, ki temelji na Rousseaujevi ideji, da mora biti vzgoja v skladu z otrokovo naravo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fílm |
1. prozoren, prožen trak, prevlečen s snovjo, občutljivo za svetlobo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
filozofíja |
1. veda, ki proučuje naravo sveta, njegov ustroj in položaj človeka v njem:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
fizikalízem |
filoz. filozofska smer ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja, ki razlaga vse pojave v svetu s fizikalnimi zakonitostmi; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
flaméngo |
tekst. tkanina za ženske obleke iz svetlikajočega se rejona; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
flínten |
fiz., kem., v zvezi flintno steklo steklo, ki vsebuje veliko svinca in svetlobo močno razklanja; svinčevo steklo; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fluorescénca |
fiz. sevanje za snovi značilne svetlobe zaradi zunanjih vplivov, dokler ti trajajo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fluorescírati |
fiz. sevati za snovi značilno svetlobo zaradi zunanjih vplivov, dokler ti trajajo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fólksdôjčer |
med drugo svetovno vojno Nemec, živeč izven meja nacistične Nemčije:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fosforescénca |
fiz. sevanje za snovi značilne svetlobe zaradi zunanjih vplivov, ko ti prenehajo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fosforescírati |
1. fiz. sevati za snovi značilno svetlobo zaradi zunanjih vplivov, ko ti prenehajo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fót |
fiz. enota za merjenje osvetljenosti, 10.000 luksov; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fótocélica |
fiz. priprava, ki na osnovi fotoefekta pretvarja spremenljivo osvetljenost v električni tok; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fótoefékt |
fiz. izbijanje elektronov iz kovin s svetlobo; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
fótoeléktričen |
fiz. nanašajoč se na spreminjanje svetlobne energije v električno:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fótoelemènt |
fiz. priprava za merjenje osvetljenosti z električno napetostjo, ki jo povzroča ta osvetljenost; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fotografíja |
1. kar nastane na osnovi delovanja svetlobnih žarkov na snov, občutljivo za svetlobo, slika:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
fotokrómen |
fiz., kem. ki spreminja svojo barvo pri različnih stopnjah osvetlitve:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fótoluminiscénca |
fiz. sevanje za snovi značilne svetlobe pod vplivom svetlobnih žarkov; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
fótomehánika |
tisk. uporaba kemičnih učinkov svetlobe v tiskarske namene:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fotométer |
fiz. priprava za merjenje svetlobe:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fotometríja |
fiz. merjenje svetlobe:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
fótosintéza |
bot. asimilacija ogljikovega dioksida in vode v rastlinah s klorofilom pod vplivom svetlobe:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
fototropízem |
bot. pojav, da se rastlinski organi obračajo pod vplivom svetlobe:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fótoupòr |
fiz. priprava, v kateri se odvisnost električne upornosti od osvetljenosti izkorišča za merjenje te osvetljenosti; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
framasónstvo |
zgod. liberalno svetovnonazorsko gibanje, nastalo v začetku 18. stoletja, prostozidarstvo:; s, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
frappé |
gastr. osvežujoča mešana brezalkoholna ali alkoholna pijača s sadjem, sladoledom in mlekom:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
frés |
podoben barvi jagode, svetlo rožnat:; prid. neskl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fréska |
1. um. slika, narejena na svež omet:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
frikasé |
gastr. jed iz drobnih kosov navadno telečjega mesa, dušenega v svetli, kisli omaki:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gála |
knjiž. svečana, paradna obleka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gála |
slavnosten, svečan:; prid. neskl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
galaksíja |
astr. samostojni zvezdni sestav, osvetje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
gavda |
gastr. trdi sir v obliki hlebca s tanko svetlo rumeno skorjo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
glibánja |
nar. vzhodno užitna goba s svetlo rjavim ali s temno rjavim klobukom; jurček:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
globáča |
1. manjša, globlja vdolbina, navadno v valovitem svetu:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
globánja |
nar. vzhodno užitna goba s svetlo rjavim ali s temno rjavim klobukom; jurček:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
globél |
1. manjša, globlja vdolbina, navadno v valovitem svetu:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| | | |
1.504 1.604 1.704 1.804 1.904 2.004 2.104 2.204 2.304 2.404 
