|
surovína |
1. nav. mn. neobdelana, neočiščena snov v naravnem stanju, namenjena za proizvodnjo, predelavo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
surovíniti |
knjiž. biti surov, grob:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
surovínski |
nanašajoč se na surovino:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
biosurovina |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
lésnosurovínski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
nèsurovína |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
osurovíti |
-ím; dov., vir: B; povezave:
|
|
pólsurovína |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
posurovítev |
-tve; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
posuróviti |
narediti, povzročiti, da postane kdo surov, grob:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prásurovína |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
prèdsurovína |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
agrokemikalija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V kemični in gumarski industriji: višja tehnično-tehnološka raven izvozno usmerjenega dela predelovalne kemične, farmacevtske in gumarske industrije kot tudi dela teh proizvodenj za nemoteno oskrbo reprodukcijsko povezanih, izvozno usmerjenih partnerjev; proizvodnja baznih kemičnih materialov, surovin in intermediatov za kemično, farmacevtsko in gumarsko industrijo, s težiščem na proizvodnji farmacevtskih surovin, agrokemikalij, dela anorganskih kemikalij in sintetičnih materialov, poliamidnih vlaken, tehničnih plinov ter surovin za gumarske izdelke.
|
|
ágroživílstvo |
dejavnost, ki se ukvarja s pridelovanjem in predelovanjem hrane, surovin rastlinskega in živalskega izvora:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
alkilaril |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Prvi v Jugoslaviji s proizvodnjo dodecilbenzena in iz njega alkilaril sulfonata-surovine za detergentsko industrijo.
|
|
aminosalicilat |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
surovina oz. izhodna snov za zdravila
|
|
androstenedion |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Če subjekt eksogeno dovaja surovino za izdelavo testosterona (razni "andro" produkti oz. suplementi), namerno sabotira prvi korak v testosteronski produkciji (konverzijo holesterola v pregnenolon in naprej v DHEA in nazadnje v androstenedion), saj telesu ni potrebno proizvajati surovin.
|
|
avivírati |
tekst. poživiti barvo in izboljšati voljnost tekstilnih surovin in izdelkov; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
blagoznánstvo |
nauk o surovinah in njihovi predelavi:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bombáž |
semenska vlakna bombaževca, ki se uporabljajo kot tekstilna surovina:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
bombáževec |
kulturna rastlina, katere semenska vlakna se uporabljajo kot tekstilna surovina:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
cvrt |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Iz izbranih surovin zamesimo testo, ki ga s posebej dodelano tehnologijo oblikujemo in iz njega izdelamo nežno rahlo testo v petih različnih oblikah peciva, ki med cvrenjem vpija manj maščobe, kot ostala cvrta peciva na trgu.
|
|
častivredno |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ker torej obstaja ali gotova Usoda ali negotova Narava, koliko častivredneje in bolje je kot zastopnika resnice sprejeti nauk prednikov, spoštovati izročena verovanja, častiti bogove, katerih so te starši naučili bati se raje kakor jih pobliže spoznati; in ne prinašati sodb o božanstvih, temveč verjeti prednikom, ki so si v še surovi dobi, ko se je sam svet šele rojeval, zaslužili imeti bogove - bodisi naklonjene bodisi kot kralje.
|
|
deflacioniran |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V praksi se uporabljajo ustrezni približki, npr.: bruto vrednost proizvodnje (deflacionirana), obseg, prihodek od prodaje (deflacioniran), input dela, input surovin, input energije.
|
|
dikalcijev |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
SUROVINSKA SESTAVA: koruza, žita in dovoljeni mlevski proizvodi, beljakovine rastlinskega izvora, rastlinsko olje, dikalcijev fosfat, apnenec, sol, melasa, premiks.
|
|
dispenzatórij |
zastar. uradni farmacevtski priročnik, ki vsebuje osnovne podatke o zdravilnih surovinah, njihovem predelovanju v zdravila in navodila za kontrolo zdravil; farmakopeja; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
distribúcija |
organizirano razdeljevanje surovin, blaga:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
diuranat |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pretvorba urana je razmeroma enostaven postopek čiščenja uranovega koncentrata (ali U3O8 ali rumene pogače - amonijevega diuranata) in njegova pretvorba v uranov hexsafluorid, ki v večini primerov predstavlja vhodno surovino za bogatenje urana.
|
|
dróga |
1. nav. mn., farm. surovina rastlinskega ali živalskega izvora, ki se uporablja v zdravilstvu:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
farmakognozíja |
nauk o zdravilnih surovinah naravnega izvora, zlasti iz zelišč:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
farmakopéja |
farm. uradni farmacevtski priročnik, ki vsebuje osnovne podatke o zdravilnih surovinah, njihovem predelovanju v zdravila in navodila za kontrolo zdravil; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
glína |
gnetljiva usedlina, ki se uporablja kot surovina zlasti v lončarstvu, kiparstvu in opekarstvu:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gradívo |
1. snov, surovina za gradnjo, graditev:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
industríja |
1. gospodarska dejavnost, ki z uporabo strojev in v večjih količinah predeluje surovine in proizvaja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
mása |
1. snov, surovina, navadno mehka, za izdelke:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
normatív |
1. nav. mn. količina delovnega časa, surovin, potrebna za izdelavo, uresničitev česa:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
odmaščeváti |
usnj. surovi ali strojeni koži odvzemati odvečno naravno maščobo; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
parílec |
delavec, ki obdeluje surovino s paro:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
parílnik |
teh. priprava za obdelavo surovine s paro:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pepelíka |
bela prašnata snov, ki se uporablja zlasti kot surovina za pridobivanje stekla:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
plúta |
skorja hrasta plutovca kot surovina za različne izdelke:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
plutovína |
skorja hrasta plutovca kot surovina za različne izdelke:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
poljedélec |
kdor se poklicno ukvarja z obdelovanjem zemlje, gojenjem rastlin za pridobivanje hrane in industrijskih surovin:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
poljedélstvo |
gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z obdelovanjem zemlje, gojenjem rastlin za pridobivanje hrane in industrijskih surovin:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
súkus |
1. agr. iz rastlin pridobljen naravni sok kot surovina za izdelavo sadnih sokov, sirupov; matični sok:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tehnologíja |
1. veda o pridobivanju surovin, obdelavi, predelavi materiala v izdelke:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
islovar
|
|
tekstílije |
tekst. tekstilne surovine in izdelki:; ž mn., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|