besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: stvar   zadetki: 466-565



domísličnost  knjiž. sposobnost ustvarjati, oblikovati domislice:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
domnevajoč  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Hkrati, najsi so se še tako bali zaradi možnosti novega medija, so ključni teoretiki elit, govoreč iz družbe blagostanja in domnevajoč enakomerni napredek, pozdravljali pojav elektronske slike skoraj kot ponovljeno dejanje stvarjenja sveta.
donosnosten  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Ključne besede: nadomestljiva vrednost, vrednost pri uporabi, čista prodajna cena, denar ustvarjajoča enota, knjigovodska vrednost, nabavnovrednostna metoda, prodajnovrednostna metoda, donosnostna metoda, reprodukcijska vrednost, nadomestitvena vrednost, fizično poslabšanje ...
dopisljiv  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Če izberemo, da CD plošče ne zaključimo (ker smo porabili manj prostora, kot je pomnilniška kapaciteta plošče) in ustvarimo tako imenovano dopisljivo CD ploščo (multisession) lahko nanjo dopisujemo informacijo dokler le ta ni polna.
doprojektirati  dov. in nedov., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Skoraj dnevno so se stvari spreminjale, usklajevale oz. doprojektirale.
dosežkovno  prisl., vir: I; povezave: najdi.si Primer: In če nikakor ne moremo prenehati s stvarnimi družbenimi analizami - analiziramo kvantiteto življenja in ne njegovih kvalitet, v katerih človek ni svobodno bitje, ampak je stvar, objekt odtujenega mi -, družbeno rast nezavedno spreminjamo v družbeni razvoj, spontano združevanje pa v institucionalno hierarhijo, v ekspanzijo in dominacijo učinkovitega, dosežkovno orientiranega, reduciranega človeka.
dotikljiv  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: "Eno" kot stalna osnova in možnost - vznikanje mene in stvari v stvarnost nima nobene nujnosti, nobenega razloga - je navzočnost Enega, Eno-v-mnogem, dotikljivo Eno.
dovzetnež  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Odločitev za delno jezikovno posodobitev besedila je nenazadnje narekovalo dejstvo, da je bilo osrednje pisateljevo prizadevanje s tem romanom, ustvariti tip naravnega vzgojnega romana, namenjenega slovenski mladini, pri čemer je potrebno izpostaviti, da je bil Gustav Šilih vse življenje velik dovzetnež za narodne vrednote, torej tudi jezikovne, a takratne neugodne razmere za slovenski jezik, pogosto študijsko bivanje in siceršnja pota v Zagrebu ipd. so s številnimi hrvatizmi pustile sledi v njegovem maternem jeziku.
dožgati  dov., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Poleg tega naj bi bil Igor, s katerim sta v vseh teh letih svečo za razgrajaško svečo dožgala do samega podstavka, vedno pripravljen za zabavo, nikoli manjkajoči udeleženec in pa tudi redni iniciator vseh stvari, kjer se podira karkoli starega, znucanega in zdolgočasenega.
doživljajoč  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Onstran učenjaštva je lahko človek tudi videc in modrijan ter doživljajoč s sočlovekom in ustvarjajoč človek v sebi.
doživljan  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Ob psalmski simboliki srce, oko, doživljani tudi na najvišji ravni povsem konkretno, so odprta vrata v svet staroorientalske miselnosti, ki je bila v očeh vseh pristnih pesnikov psalmov samo nikoli dokončno izpeta hvalnica stvarstva.
doživljen  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Vsaka v duši doživljena stvar je iztrgana iz večnosti.
dramaterapija  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Program: Različni načini branja in branje različne literature, poskusili bi z dramaterapijo in ustvarjalnim pisanjem ter si ogledali CTK in NUK.
dramátika  1. lit. literarno ustvarjanje, katerega izrazna oblika je drama:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
dramatopisec  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Zadnje desetletje je Eugeniusz Knapik skupaj z dramatopiscem in slikarjem Janem Fabrejem posvetil v celoti ustvarjanju operne trilogije The Minds of Helena Troubleyn.
drobnjákar  ekspr. kdor pripisuje drobnim, malo pomembnim stvarem prevelik pomen:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drobnoglèd  optična priprava za opazovanje zelo majhnih, s prostim očesom nevidnih stvari; mikroskop:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drobtínar  ekspr. kdor se poteguje, bori za malo pomembne stvari:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drobtínčar  ekspr. kdor se poteguje, bori za malo pomembne stvari:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drobtínčarski  ekspr. ki se poteguje, bori za malo pomembne stvari:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drobtínčarstvo  ekspr. potegovanje, boj za malo pomembne stvari:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
družbenofinančen  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Na obali zanemarjamo alternativno kulturno udejstvovanje, s katerim razumemo tako delovanje, ki se ne podreja malomeščanskim družbenofinančnim špekulacijam, katerih naloga je zastiranje družbenih konfliktov in subtilno lakiranje družbene stvarnosti.
družbenolastninski  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Družbenolastninska vizija upravljanja družbe je stvar preteklosti, morda tudi prihodnosti, nikakor pa ne sedanjosti.
državnokomercialen  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: In ustvarjalci slovenske državnokomercialne televizijske hiše so nas presenetili z novo oddajo Odmevi.
državotvóren  ki ima sposobnost za tvorjenje, ustvaritev države:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
državotvórnost  sposobnost za tvorjenje, ustvaritev države:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
duál  lingv. slovnično število, ki zaznamuje dve stvari; dvojina:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dubléta  vsaka od dveh ali več enakih stvari, dvojnica:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dublírati  1. knjiž. na osnovi ene stvari, predmeta narediti enega ali več prav takih:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dúcat  raba peša skupina dvanajstih istovrstnih kosov, stvari:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
duhamornost  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Po drugi strani so gospodje izboljševalci sveta pripravljeni sprejeti kot neke vrste obvezno mašo še tako zateženo duhamornost, če gre za slikanje "sovražnika", če gre za pravično socialno in politično stvar, ki ni na ideološkem indeksu, če je "politično korektna", kot temu pravijo danes že sramežljivo samokritično.
duhovnjaštvo  s, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Utrjevanje sodobne intelektualne poti, ki se izogiba na eni strani skrajnemu scientizmu, igri moči in žargona, ki ne omogoča ustvarjalne komunikacije med ustvarjalci in občinstvom; na drugi strani pa se izogiba tudi raznim novodobnim oblikam duhovnjaštva, ki se v svojem pretiranem iskanju spiritualnih vrednot odpovedujejo racionalnosti; kljub temu pa od ene in druge sfere sprejema posamezne logično tehtne in duhovno pozitivne vrednote.
dváinpétdeset  -ih; štev., vir: B; povezave: nova beseda najdi.si. Primer: Predstavljenih je dvainpetdeset portretov iz celotnega ustvarjalnega opusa Jožefa Tominca, pet kašmirskih šalov, ki so bili priljubljen modni dodatek ženske garderobe v prvi polovici 19. stoletja in štirje umetnoobrtni predmeti, kakršne najdemo na Tominčevih slikah.
dvigajoč  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Podoba, ki so si jo o terenskih vozilih ustvarili zanesenjaki, željni prah dvigajočega drvenja po zapuščenih stezah, počasi bledi.
dvocev  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: V zadnjih EAX (environmental audio extensions) Liveware 3.0 gredo lahko zvočni ustvarjalci celo tako daleč, da ti zvok sovražnikove dvocevi (subwoofer) skorajda odpihne glavo ali noge.
dvoinpoluren  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Posebna izdaja na dveh diskih prinaša komentarje, video spote, televizijske spote, 6-delni, dvoinpolurni dokumentarec o snemanju, snemalno knjigo s komentarji režiserja ter še mnoge druge stvari.
dvojína  lingv. slovnično število, ki zaznamuje dve stvari:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
dvólíčnost  biol., min. pojav, da ima bitje ali stvar iste vrste dve različni obliki:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dvomišljenje  s, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Kajti z rabo te besede človek priznava, da spletkari s stvarnostjo; s svežim aktom dvomišljenja človek to vednost briše; in tako dalje v nedogled, z lažjo vedno en skok pred resnico.
ednína  lingv. slovnično število, ki zaznamuje eno stvar ali enoto iz več stvari:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
egalizírati  knjiž. narediti stvari enake, enako vredne; izenačiti, izravnati:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
eidétika  psih. živo, nazorno predstavljanje videnih, doživetih stvari:; ž, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
ekscés  prekoračenje normalnega, povprečnega v kaki stvari:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
eksegéza  knjiž. besedna ali stvarna razlaga kakega teksta, zlasti svetega pisma:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
eksemplár  vsaka od več istovrstnih stvari; primerek, vzorec:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
eksisténca  1. materialna ali duhovna navzočnost v stvarnosti; obstajanje, obstoj, bivanje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
eksteritoriálnost  jur. nepodrejenost osebe ali stvari oblasti države, na katere ozemlju s posebnim privoljenjem biva, je:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ekstravagánca  1. nav. mn. ekstravagantno početje ali stvar:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
elaborát  izčrpen, strokovno dokumentiran spis o kaki stvari:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
elíten  ki po kakovosti, obliki presega stvari svoje vrste, izbran:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
enôten  1. eden, skupen za več stvari, za kako celoto:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
Éolov  muz., v zvezi Eolova harfa, nekdaj harfa, katere strune trese veter, da ustvarjajo posebne zvočne učinke; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
epigrám  lit. kratka pesem, ki na oster in duhovit način govori o kaki osebi, stvari ali dogodku, puščica:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
épika  lit. literarno ustvarjanje, katerega izrazna oblika je zlasti roman, povest ali novela, pripovedništvo:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
epóha  knjiž., navadno s prilastkom omejeno trajanje z razmerami, okoliščinami, stvarnostjo vred; doba:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
êra  navadno s prilastkom omejeno trajanje z razmerami, okoliščinami, stvarnostjo vred; doba:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
esejístika  lit. literarno ustvarjanje, katerega izrazna oblika je esej:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
etikéta  ploščica, list, za glavne ali posebne označbe stvari, na katero je pritrjen:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
fabulírati  knjiž. ustvarjati, oblikovati fabulo v literarnem delu:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
fabulíst  knjiž. kdor ustvarja, oblikuje fabulo v literarnem delu, pripovednik:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
fabulístika  knjiž. ustvarjanje, oblikovanje fabule v literarnem delu:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
feljtonístika  lit. literarno ustvarjanje, katerega izrazna oblika je feljton:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
fenomenalízem  filoz. filozofska smer, ki omejuje spoznanje na pojavni svet in zanika možnost spoznanja stvari, kakršne so same po sebi; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
figurácija  1. um. likovno izražanje z upodabljanjem stvarnega, konkretnega sveta, zlasti živih bitij:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
figurálik  um. umetnik, ki upodablja stvarni svet, zlasti živa bitja:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
figurálika  um. likovno upodabljanje stvarnega sveta, zlasti živih bitij:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
flúid  1. knjiž. razpoloženjski vpliv, ki ga širi kaka stvar:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
fórma  1. navadno s prilastkom določen videz, ki ga ima stvar v prostoru; oblika:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
fórmula  1. z dogovorjenimi znaki izraženi odnosi, zakonitosti med stvarmi ali pojmi, obrazec:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
fórum  navadno s prilastkom 1. voljeno ali imenovano telo, pristojno za odločanje v določeni stvari:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
fragmènt  1. ohranjen ostanek kake stvaritve, navadno umetniške:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
fúndus  knjiž., navadno s prilastkom celotna količina stvari, ki so navadno podlaga kake dejavnosti; fond:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ga  rod., tož. od on, nav. ekspr. 1. pog. stvar, ki se ne mara ali ne more imenovati:; zaim., vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
garnitúra  navadno s prilastkom 1. več predmetov, stvari, ki sestavljajo celoto:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
generírati  1. knjiž. povzročati nastanek česa; porajati, ustvarjati:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
geniálen  ki je izvirno ustvarjalen in ima najvišje duševne sposobnosti:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
geniálnost  najvišja, izvirno ustvarjalna sposobnost:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
génij  1. izvirno ustvarjalen človek z najvišjimi duševnimi sposobnostmi:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
govoránca  slabš. sestavek o kaki stvari, ki se neposredno podaja v javnosti, ali podajanje tega sestavka; govor:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
govórnik  1. kdor neposredno podaja v javnosti sestavek o kaki stvari:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
gradník  knjiž. graditelj, ustvarjalec:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
herderjánstvo  idejne in umetniške značilnosti Herderjevega ustvarjanja:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hilomorfízem  filoz. nazor, da so stvari iz snovi kot pasivnega počela in iz oblike kot aktivnega počela; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
igráti  1. poustvarjati, navadno z umetniškim hotenjem; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
imidž  žarg. videz, zunanja podoba, ustvarjena zlasti z načinom oblačenja, vedenja:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
improvizírati  knjiž. posredovati, poustvarjati kaj brez priprave, načrta:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ináčica  vsaka od nebistveno različnih oblik kakega pojava ali stvari, zlasti umetniškega dela:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
indiferénten  1. ki do določene stvari, pojava nima, ne kaže odnosa, neopredeljen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
indiferentízem  knjiž. mišljenje ali ravnanje brez odnosa do določene stvari, pojava, neopredeljenost:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ìndiskréten  ki govori o kočljivih, zaupnih stvareh:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
informácija  1. kar se o določeni stvari pove, sporoči; obvestilo, pojasnilo:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki islovar
inspirácija  1. ustvarjalna moč, domišljija, ki jo vzbuja pojav ali stvar, navdih:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
integrálen  1. ki zajema določeno stvar v njenem polnem obsegu; cel, celoten:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
intelektuálec  kdor opravlja umsko, zlasti ustvarjalno delo; umski delavec, razumnik:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
intelektualízem  knjiž. uveljavljanje, poudarjanje uma, razuma v kaki dejavnosti, zlasti ustvarjalni, razumskost:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
intelektuálka  ženska, ki opravlja umsko, zlasti ustvarjalno delo; umska delavka, razumnica:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
intuitivízem  knjiž. uveljavljanje, poudarjanje intuicije v kaki dejavnosti, zlasti ustvarjalni:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
invéncija  odkrivanje in vnašanje novih elementov v ustvarjanje, zlasti umetniško:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ìreálen  knjiž. neresničen, nestvaren:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ìreálnost  knjiž. neresničnost, nestvarnost:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   1 66 166 266 366 466 566 666 766 866  



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA