|
stópkati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
stoplitev |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
stoplíti se |
postati topel:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
stopljati |
nedov., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
stopljênje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
stopljênost |
stanje stopljenega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
stopníca |
1. vsaka od vodoravnih med seboj odmaknjenih ploskev v različnih višinah za lažjo hojo navzgor, navzdol:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
stopníčarka |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
stopníčast |
podoben stopnicam:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
stopníčavost |
-i; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
stopníčen |
nanašajoč se na stopnico:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
stopníčenje |
glagolnik od stopničiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
stopníčica |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
stopníčiti |
knjiž. delati kaj terasasto, stopničasto:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
stopníčka |
manjšalnica od stopnica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
stopníčnica |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
stopníčnik |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
stópnik |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
stopníšče |
celota stopnic, ki povezujejo zlasti nadstropja v stavbi:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
stopníščen |
nanašajoč se na stopnišče:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
stopníški |
nanašajoč se na stopnice:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
stópniti |
-em; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
stôpnja |
navadno s prilastkom 1. enota pri razvrstitvi, ocenjevanju pojava, stanja glede na posledice, intenzivnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
stôpnjast |
redko postopen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
stopnjàt |
-áta -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
stôpnjema |
knjiž. terasasto, stopničasto:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
stopnjemérec |
-rca; m, vir: B; povezave:
|
|
stopnjeválec |
-lca; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
stopnjeválen |
nanašajoč se na stopnjevanje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
stopnjevalski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
stopnjevánje |
glagolnik od stopnjevati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
stopnjevánost |
značilnost stopnjevanega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
stopnjeváti |
1. delati, da kaj postopno prehaja z nižje stopnje na višjo; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
stopnjevína |
knjiž. terasast, stopničast svet:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
stopnjevínast |
knjiž. terasast, stopničast:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
stopnjevít |
knjiž. ki poteka po določenih stopnjah, v določenem zaporedju; postopen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
stopnjevítost |
knjiž. postopnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
stopnost |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
stópoma |
prisl., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
stopomér |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
stoposteljen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
stopotáti |
-ám tudi -óčem; dov., vir: B; povezave:
|
|
stopovína |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
stópovka |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
stoppardovski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
stópram |
prisl., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
stopràv |
star. 1. šele:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
stóprocênten |
1. stoodstoten:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
stoprocentnost |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
stoprsen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
stópŕst |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
stopŕv |
star. 1. šele:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
stoprvi |
štev., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
stópŕvič |
ekspr. izraža veliko ponovitev:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
aerostòp |
-ópa; m, vir: B; povezave:
|
|
aristopedíja |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
ávtostòp |
zastonjska vožnja z avtomobilom, katerega voznik ustavi na prosilčev znak:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ávtostóparka |
ženska oblika od avtostopar:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
ávtostópar |
kdor potuje z avtostopom:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
ávtostopíst |
-a; m, vir: B; povezave:
|
|
belkastoprozoren |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
biodostopnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
blastopora |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Hordni mezoderm (chordamesoderm; Urdarmdach) je sloj celic, ki izhajajo iz roba blastopore, ki kasneje - v času embriogeneze - napravijo mezoderm in tudi hordo embriov pri vretenčarjih.
|
|
blastoporen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Blastoporni rob (blastoporal lip; dorsale Lippe der Blastopore) je dorzalni rob blastopore amfibij (dvoživk), ki deluje kot organizator nastajanja nevralne cevi pri zgodnjem razvoju embria.
|
|
blastopórus |
-a; m, vir: B; povezave:
|
|
bodičastoploden |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
brezstópen |
-pna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
brezstôpenjski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
bronastopólt |
ki ima bronasto polt:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bronastoprážen |
-žna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
celostopenjski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kot celostopenjski neto davek na promet se plača na vsaki stopnji prometnega ciklusa ob uporabi načela izvora.
|
|
cenostopatíja |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
cistopatija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Indikacije: Edemi različne etiologije, cistopatija in nefropatija.
|
|
četrtostopenjski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Četrtostopenjska ličinka je v razvoju omenjene ogorčice najpomembnejša, ker je v neugodnih življenjskih razmerah sposobna preiti v anabiozo in tako prenesti celo morebitno izsušitev življenjskega okolja.
|
|
četverostòp |
vrsta iz štirih vštric stoječih ali korakajočih oseb:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
četverostópen |
lit. sestavljen iz štirih stopic:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
četverostopičen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Za razliko od npr glose, kjer imaš v verzu na voljo četverostopični trohej/ osem zlogov and that's it!- torej dejansko moraš pisati zgoščeno in nasičeno.
|
|
čezstopenjski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tako (čezstopenjsko vzvratno) soglasje lahko pomeni ali razveljavitev hierarhije imenovanja in vodenja ali pa je zgolj pomota oz. nedorečenost v zakonu in statutu.
|
|
čistopásemski |
ki je potomec prednikov iste pasme; čistokrven:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čistopasemskost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Hitro ocenijo, koliko denarja je kdo pripravljen odšteti za psa in po potrebi zagovarjajo ali čistopasemskost ali pa "čistokrvnost".
|
|
čístoperiódičen |
-čna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
čistopís |
zadnji, dokončni prepis:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čistopísen |
-sna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
čistoplámen |
-mna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
čistoplatnén |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
čistopleménski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
črnikastopólt |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
čvrstoplastičen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
delavskozastopniški |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
deseterostòp |
vrsta iz desetih vštric stoječih ali korakajočih oseb:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
desetstopenjski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
devetstopenjski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
dípostópek |
-pka; m, vir: B; povezave:
|
|
distopičen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
distopija |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
distopski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
"... Kar nastaja v postkomunistični Vzhodni Evropi, je neke vrste negativna, distopska realizacija teh sanj - na kratko, najslabše obeh svetov, neprisiljen trg v povezavi z ideološkim fundamentalizmom".
|
|
dolgostóp |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
dostòp |
1. kraj, prostor, po katerem se da kam priti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dostopajoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Število edinstvenih dostopajočih računalnikov ... Ta 'edinstven' me moti. Kaj je narobe z 'različnih'?
|
|
dostopan |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V swap se pa namestijo po algoritmu least accessed ker pomeni da tisti ki je bil manjkrat dostopan tisti gre na disk.
|
1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 
