besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: sto   zadetki: 9.911-10.010



umiválnica  1. prostor za umivanje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
unanimízem  lit. francoska literarna smer v začetku 20. stoletja, ki prikazuje posamezne človeške usode, vpletene v družbeno in duševno življenje množice, kolektiva; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
unciála  1. zgod. grška in latinska pisava z enako visokimi zaokroženimi vélikimi črkami, ki se je uporabljala od 4. do 8. stoletja:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
undécima  muz. interval v obsegu enajstih diatoničnih stopenj:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
unések  zmanjšanje teže, prostornine ali kvalitete, ki nastane pri blagu med prevozom, predelavo, skladiščenjem; kalo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
unilateralist  m, vir: N; povezave: nova beseda
unitarízem  težnja po uveljavljanju centralistične oblasti in omejevanju samostojnosti sestavnih delov države:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
univêrzum  knjiž. {neizmeren} prostor kot urejena celota; vesoljni prostor, vesolje:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
upádek  1. zmanjšanje teže ali prostornine snovi pri prevozu, predelavi:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
upáriti  z dovajanjem toplote pri vrelišču povzročiti, da snov preide iz tekočega stanja v plinasto:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
upárjati  z dovajanjem toplote pri vrelišču povzročati, da snov prehaja iz tekočega stanja v plinasto:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
upêči se  zmanjšati svojo prostornino zaradi pečenja:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
upepeljeválnica  stavba, prostor, kjer se sežigajo mrliči; krematorij:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uplíniti  spremeniti iz trdnega ali tekočega stanja v plinasto:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uplínjati  spreminjati iz trdnega ali tekočega stanja v plinasto:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uplinjeváti  spreminjati iz trdnega ali tekočega stanja v plinasto:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uravnáti  1. narediti, da pride kaj v ravno vrsto:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uravnávati  1. delati, da prihaja kaj v ravno vrsto:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
úrh  zool. brezrepa dvoživka z rumeno lisastim trebuhom in bradavičasto kožo na hrbtu, Bombina:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
uséčen  grad. nanašajoč se na usek, usekan prostor:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uséka  knjiž., redko utrjen, v skalo, hrib usekan prostor; usek:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uskóštvo  knjiž. prestop v drugo skupino, stranko:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uslóčati  dajati čemu lokasto obliko:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uslóčiti  dati čemu lokasto obliko:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uslúžnosten  publ. storitven:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ustranjeváti  knjiž. urejati, razvrščati stolpce stavka {v strani}; lomiti:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uščíp  stisk manjše površine kože s konci {prvih treh} prstov, s katerim se povzroča bolečina:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uščípniti  1. s stiskom manjše površine kože s konci {prvih treh} prstov povzročiti bolečino:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
utečênost  stanje, ko se {nanovo uvedena} dejavnost na kakem področju, mestu opravlja redno, brez zastojev:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
utêpsti  star. stolči, zbiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
utíliti  gospodinjski delovni prostor:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
utrésti se  zmanjšati svojo prostornino zaradi tresenja:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
utŕžen  papir., navadno v zvezi utržna dolžina dolžina prosto obešenega papirnatega traku, pri kateri se ta zaradi lastne mase utrga; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uvalast  prid., vir: I; povezave: najdi.si
uvòd  1. kar naj privede, pripravi koga na tisto, kar bo sledilo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
uvozíšče  knjiž. kraj, prostor, kjer se vozi v kaj; uvoz:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uvrstíti  1. narediti, da pride kaj v kako vrsto, skupino:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uvŕščati  1. delati, da pride kaj v kako vrsto, skupino:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uzímiti  agr. narediti, da pride kaj v stanje ali v prostor, ki omogoča, da se ohrani čez zimo:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uzimováti  agr. delati, da prihaja kaj v stanje ali v prostor, ki omogoča, da se ohrani čez zimo:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vadíšče  kraj, prostor za vadbo:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
váfelj  gastr. navadno ploščato pecivo z vzorčasto površino in nadevom, skladanec:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
vagàn  nekdaj prostorninska mera za žito, približno 61 l:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vájen  1. ki zaradi ponavljanja, pogostosti zna, je sposoben; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vakánca  knjiž. stanje po smrti navadno visokega cerkvenega predstojnika in pred nastopom novega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vákuum  1. prostor z zelo znižanim tlakom:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
valílnica  1. kraj, prostor, urejen za valjenje navadno piščancev:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
valíšče  1. kraj, prostor, kjer ptice valijo:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vanádij  kem. trda, krhka težka kovina modrikasto sive barve, element V:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
vanílja  tropska rastlina z velikimi zelenkasto rumenimi listi ali njeni posušeni plodovi, ki se uporabljajo kot dišava:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vaníljevec  tropska rastlina z velikimi zelenkasto rumenimi listi, katere posušeni plodovi se uporabljajo kot dišava:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
varíšče  teh. mesto, prostor, kjer se vari, spaja; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
varníca  star. kraj, prostor, kjer se kaj vari, kuha:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
varovalíšče  alp. prostor v steni, ki daje varnost plezalcu in varovanemu soplezalcu:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vavčer  tur. dokument o vnaprejšnjem plačilu določenih storitev, ki ga izda turistična agencija uporabniku:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
vbógajme  star. zastonj, brezplačno:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vboklína  prostor, nastal z ukrivljenjem površine navzdol, navznoter:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vcepíšče  med. mesto na telesu, kjer se vcepi cepivo:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vdolbína  na eni strani odprt prostor v trdni snovi, navadno plitvejši, nižji:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
  klic vprežni živini stoj:; medm., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vèčbeséden  ki sestoji iz več besed:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vèčbrázden  agr., v zvezi večbrazdni plug plug, ki istočasno reže, orje več brazd; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vèččlánski  ki sestoji iz več članov:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
veččlenkast  prid., vir: I; povezave: najdi.si
vèčlísten  les., navadno v zvezi večlistna žaga žaga, ki ima več listov; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vèčmésten  mat. ki sestoji iz več mest:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vèčtisočglàv  ekspr. ki sestoji iz več tisoč glav:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vedéta  knjiž. 1. stražarsko, opazovalno mesto blizu sovražnika:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vedríšče  prostor, kraj, kjer kdo vedri:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vedúta  mesto, pokrajina ali njun del, ki se vidi z določene točke:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
velecesta  ž, vir: N; povezave: nova beseda
veledrogerist  m, vir: N; povezave: nova beseda
vèlemésten  nanašajoč se na velemesto:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vèlenémec  zgod., v prvi polovici 19. stoletja pristaš političnega gibanja za združitev vseh Nemcev:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vèlenémški  zgod., v prvi polovici 19. stoletja nanašajoč se na politično gibanje za združitev vseh Nemcev:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vèlenémštvo  zgod., v prvi polovici 19. stoletja politično gibanje za združitev vseh Nemcev:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vèlesŕbski  v prvi polovici 19. stoletja nanašajoč se na politično gibanje za združitev vseh Srbov:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vèlesŕbstvo  v prvi polovici 19. stoletja politično gibanje za združitev vseh Srbov:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vêlik  1. ki dosega visoko stopnjo; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
velikobesédnost  gostobesednost:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
velikodúšen  ki stori komu kaj dobrega, zaželenega, čeprav mu tega glede na položaj, pretekle odnose ni treba storiti:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
velikodúšje  stanje človeka, ki je pripravljen storiti komu kaj dobrega, zaželenega, čeprav mu tega glede na položaj, pretekle odnose ni treba storiti:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
velikomésten  nanašajoč se na veliko mesto:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vélikonémec  zgod., v prvi polovici 19. stoletja pristaš političnega gibanja za združitev vseh Nemcev:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vélikonémški  zgod., v prvi polovici 19. stoletja nanašajoč se na politično gibanje za združitev vseh Nemcev:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
velikóst  lastnost, značilnost koga ali česa glede na stopnjo; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vèn  1. izraža premikanje ali usmerjenost iz zaprtega prostora,; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
venecijánka  les. žaga z enim listom in lesenim ogrodjem za žaganje hlodov v deske:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vénerin  v zvezah: anat. venerin griček rahlo izbočeni predel nad zunanjim ženskim spolovilom; bot. venerini lasci divje rastoča ali okrasna praprot s pernatimi listi, Adiantum capillus-veneris;; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
véra  1. zavest o obstoju boga, nadnaravnih sil:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
veránda  navadno pokrit, odprt ali zastekljen prostor ob zunanji steni hiše:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
verováti  1. imeti zavest o obstoju boga, nadnaravnih sil:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
véroven  zastar. verodostojen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vérovnost  zastar. verodostojnost:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vérstvo  sistem naukov, norm, vrednot in dejanj, obredov, v katerih se kaže zavest o obstoju boga, nadnaravnih sil:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
veselíšče  knjiž. prostor, kjer se kdo veseli, zabava:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vesláriti  1. ekspr. večkrat, pogosto veslati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vesólje  1. celota nebesnih teles, sistemov teles in prostor, v katerem so:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
vésta  -e; ž, vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
vestibúl  knjiž. večji prehodni prostor v poslopju za čakanje, začasno zadrževanje gostov, obiskovalcev; preddverje:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   9.411 9.511 9.611 9.711 9.811 9.911 10.011 10.111 10.211 10.311  



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA