besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: sto   zadetki: 6.711-6.810



dvójájčen  med., navadno v zvezi dvojajčna dvojčka dvojčka, ki se razvijeta iz dveh istočasno oplojenih jajčec; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dvojémka  muz. istočasen prijem na dveh strunah na godalu ali brenkalu; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dvojezikoven  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Z vstopanjem Slovenije v EU dodatno narašča potreba po računalniško podprtem prevajanju iz in v slovenski jezik, po modernih in dostopnih dvojezikovnih slovarjih slovenskega jezika in po učinkovitem poučevanju prevajanja in tujih jezikov.
dvójnojámast  zool., v zvezi dvojnojamasto vretence vretence, ki je spredaj in zadaj vbočeno:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dvokapica  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Streha: v osnovi je simetrična dvokapica, možna je večkapna, smer osnovnega slemena vzporedna s cesto, naklona 38-42 stopinj, možna uporaba čopov, žlot, grebenov, frčad.
dvókolónski  tisk. postavljen v dveh kolonah, stolpcih:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dvokratnik  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Računalniški pogoni so prišli poleti istega leta in največjega uspeha je bil deležen Creativov dvokratnik (enemu naših hlapičev kljub starosti še vedno zvesto rabi).
dvolamelen  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Motor poganja preko dvolamelne suhe sklopke petstopenjski menjalnik.
dvoleksemski  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Z dvoleksemskimi in z vezalnim veznikom povezanimi parafrazami je skušal Trubar verodostojno podati široko pomensko polje hebrejske besede.
dvólíčen  biol., min. ki nastopa v dveh oblikah:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dvolinijski  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Prostor za gledalce: med prostorom za gledalce in stezo mora biti postavljena dvolinijska zaščita: žična ograja višine najmanj 0,90 m, ki preprečuje gledalcem dostop v bližino proge in druga zaščita, ki varuje gledalce pred tekmovalnimi vozili (ta zaščita je lahko izvedena z zaščitno ograjo višine najmanj 1m, z iztekalnim prostorom dolžine najmanj 30 m, z zaščitno steno višine najmanj 1m, z zaščito iz gum, s peščenimi površinami z najmanj 2,5 m višinske razlike).
dvomasen  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Volkswagen vabi lastnike Touranov z 2-litrskim TDI-motorjem in 6-stopenjskim ročnim menjalnikom na servisno kontrolo dvomasnega vztrajnika na sklopki.
dvómésten  mat. ki sestoji iz enic in desetic:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dvookularen  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Ta proces simulira človeški dvookularni pogled, tako da opazovalec lahko določi prostorske objekte, kot bi bili fizične entitete v realnem prostoru.
dvópasóven  urb., v zvezi dvopasovna cesta cesta z dvema voznima pasovoma v isto smer; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dvopramenski  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Zgornja 10 m visoka stopnja je dvopramenska in se kot dolgi beli brki spušča po temni kamnini.
dvópredálast  bot., v zvezi dvopredalasta plodnica plodnica, v kateri sta dva predala, prostora; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dvopredmetnik  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Ste razmišljali o svojem doizobraževanju, da bi namesto dvopredmetnika postali tripredmetnik?
dvorána  večji, zaprt prostor, namenjen za javne prireditve:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dvóréd  dvostop:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dvorepen  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Velikost vzorca je zagotavljala več kot 90-odstotna zmožnost (dvorepni t-test, stopnja pomembnosti p(0.05) za ugotovitev 40-odstotnega zmanjšanja števila zlomov vretenc pri skupini, ki je jemala raloksifen v primerjavi s placebom).
dvoríšče  prostor pred hišo, za njo ali med hišo in pripadajočimi gospodarskimi poslopji:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dvóročájen  -jna -o; prid., vir: B; povezave: nova beseda najdi.si. Primer: Najatraktivnejši predmet je zagotovo dvoročajna lončena posoda kantharos, ki jo krasijo dva človeška obraza in kačasto oblikovana ročaja.
dvóspôlnost  biol. obstoj moških in ženskih spolnih organov hkrati pri istem bitju; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dvóverížen  -žna -o; prid., vir: B; povezave: najdi.si. Primer: Za vezavo kratkih molekul DNA (začetnih oligonukleotidov) na matrico, ki jo želimo pomnoževati, je namreč nujno, da je matrica v enoverižni obliki (DNA je običajno dvoverižna molekula), to pa dosežemo tako, da DNA za kratek čas segrejemo na 92 °C ali več (to stopnjo imenujemo denaturacija DNA).
dvózbórničen  ki sestoji iz dveh posvetovalnih ali zakonodajnih teles, domov; dvodomen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
džainist  m, vir: N; povezave: nova beseda
džemba  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Nastopajo: Kontrabant. Zasedba: Bela Szsomi Kralj (harmonika, kitara, vokal), Janez Vranjek ml (bobni, džemba, vokal, žlice, ribežen, tamburin), Urh Vrenjak (kitara, bendžo, mandolina, vokal), Vid Klančičar (kontrabas, vokal), Dušan Železnikar (kitara, vokal), Sašo Debelec (klarinet, saksofon, flavta, mandolina), Matjaž Medvešek (violina, vokal).
džezist  m, vir: N; povezave: nova beseda
džezrokerski  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Res, uigrani muskontarji Masfel brez opaznih zapletov drevijo skozi žanrovski labirint, kdaj drgnejo rokenrol ali celo metal, se spustijo v nebroj džezrokerskih in celo sluzastih newagerskih izletov, se razdžezirajo s saksofonistom na čelu, uberejo funk in, z močnejšo elektronsko zaslombo, kako transersko kolo ter odpumpajo tja do diska, hudoo, s priredbo proslulega Funkytowna vred.
džihadist  m, vir: N; povezave: nova beseda
džumad  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Leta 1077 je končal svoj drugi matematični traktat Komentarji o nekaterih problemih k Evklidovemu delu, kjer je na koncu zapisal na običajen način za tiste čase: "Zaključek črnitve te beline se je zgodil v mestu (...) v tamkajšnji knjižnici, na koncu džumada al-ula štiristo sedemdesetega leta (v sredini decembra 1077)."
džúngla  1. gosto zarasel, težko prehoden svet tropskih pokrajin:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
earl  v Angliji plemič, za stopnjo nižji od markija; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
east  -a; m, vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
edínica  del večje celote, ki ima določeno samostojnost; enota:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
edínstven  1. nav. ekspr. ki zelo izstopa po pomembnosti, vrednosti:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
efíra  zool. klobučnjak na razvojni stopnji med polipom in meduzo:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
egalitarist  m, vir: N; povezave: nova beseda
éha  klic vprežni živini stoj:; medm., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ekleziást  -a; m, vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
ekologist  m, vir: N; povezave: nova beseda
ekoterorist  m, vir: N; povezave: nova beseda
ekotest  m, vir: N; povezave: nova beseda
ekotóp  biol. prostor, v katerem živijo živali in rastline v enakih življenjskih razmerah, življenjski prostor; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
ekoturist  m, vir: N; povezave: nova beseda
ekoutopist  m, vir: N; povezave: nova beseda
eksárh  1. v vzhodni cerkvi cerkveni dostojanstvenik z metropolitsko oblastjo, neodvisen od patriarha:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
eksémpcija  rel. izvzem izpod jurisdikcije neposrednega cerkvenega predstojnika; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
eksemplár  vsaka od več istovrstnih stvari; primerek, vzorec:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ekshibít  zastar. listina, s katero se predlaga, prosi ali zahteva postopek pri upravnih ali sodnih organih; vloga; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
eksisténca  1. materialna ali duhovna navzočnost v stvarnosti; obstajanje, obstoj, bivanje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
eksisténten  knjiž. ki obstaja, biva, obstoječ:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ekskomunist  m, vir: N; povezave: nova beseda
ekslibrist  m, vir: N; povezave: nova beseda
eksorcíst  rel. pripravnik za duhovniški poklic, za stopnjo nižji od akolita:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
eksosfêra  meteor. najvišji del atmosfere, ki prehaja v medplanetarni prostor; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ekspandírati  fiz., navadno v zvezi s plin večati svojo prostornino zaradi zmanjševanja tlaka, raztezati se:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ekspedítorica  v stari Avstriji uradnica, ki samostojno opravlja službo na pošti:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ekspenzár  jur. honorar odvetniku za pravno zastopstvo in s tem povezani administrativni stroški:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
eksperimènt  znanstveni postopek, s katerim se kaj ugotovi ali dokaže, poskus:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
eksperimentalíst  -a; m, vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
eksponát  predmet za ogledovanje, postavljen na javen prostor, razstavni predmet:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ekspresionízem  umetnostna smer v začetku 20. stoletja, ki objektivnost popolnoma podreja subjektivnemu doživljanju in posebno poudarja izrazno plat:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ekspresnína  ptt pristojbina za ekspresno pošiljko:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
eksternalist  m, vir: N; povezave: nova beseda
ekstravagánten  ki zelo odstopa od običajnega; nenavaden, poseben:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ekstremízem  1. delovanje, prizadevanje za kako nalogo z ekstremnimi sredstvi, postopki:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ekuménski  rel., v zvezah: ekumenski koncil zbor škofov in vrhovnih redovnih predstojnikov vse katoliške cerkve; ekumensko gibanje gibanje za združitev vseh krščanskih verskih skupnosti v eno cerkev; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
elán  velika stopnja psihične pripravljenosti za kako delo; polet, vnema:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
elástik  1. zgod. pristaš Šukljetove, zmerne frakcije v kranjskem deželnem zboru v osemdesetih letih 19. stoletja:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
elástikar  zgod. pristaš Šukljetove, zmerne frakcije v kranjskem deželnem zboru v osemdesetih letih 19. stoletja:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
elékcija  knjiž. izbor za razpisano službeno mesto z volitvami; izvolitev:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
elemènt  1. sorazmerno samostojen del celote, prvina:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
eliminácija  knjiž. ukinitev obstoja česa; odprava, odstranitev:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
eliminírati  knjiž. ukiniti obstoj česa; odpraviti, odstraniti:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
elíta  posamezniki, ki izstopajo po družbenem položaju, pomembnosti, kakovosti:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
elitíst  -a; m, vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
êlkati  lingv. izgovarjati glas l namesto normalnega {dvoustničnega} u:; nedov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
embalírnica  prostor, obrat za embaliranje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
emítor  elektr. elektroda v tranzistorju, ki oddaja elektrone; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
emotivist  m, vir: N; povezave: nova beseda
empír  klasicistični umetnostni slog v začetku 19. stoletja, po izvoru iz Francije:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
empóra  um. z ograjo ali loki ograjen nadstropni prostor v cerkvi:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
enáčba  mat. zapis, ki sestoji iz dveh, z enačajem povezanih matematičnih izrazov:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
enajstérec  lit. peterostopni jambski verz z nadštevilnim zlogom:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
enciklopedíst  1. vsak od sestavljavcev velike francoske enciklopedije v 18. stoletju:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
enciklopedízem  1. nazori francoskih enciklopedistov:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
endoskopist  m, vir: N; povezave: nova beseda
enfánt terríble  knjiž. kdor s svojo prostodušno odkritosrčnostjo spravlja okolico v neprijeten, mučen položaj:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
enjambement  lit. pojav, da se stavek ne zaključi hkrati z verzom, ampak sega v naslednji verz, miselni prestop:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
enkráten  nav. ekspr. ki zelo izstopa po pomembnosti, vrednosti:; prid., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
ênobeséden  ki obstoji iz ene besede:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ênodómen  1. ki sestoji iz enega posvetovalnega ali zakonodajnega telesa, doma:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
enodúšen  ki vsebuje, izraža isto mnenje:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
enoglásen  ki vsebuje, izraža isto mnenje:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ênoglásnik  lingv. glasovna, zlasti samoglasniška enota kot posledica samo enega obstojnega položaja govoril; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
enójček  1. samostojno stoječa enostanovanjska hiša:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ênokolónski  tisk. postavljen v eni koloni, v enem stolpcu:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
enopérka  bot. rastlina z enim srčastim listom in belim cvetom, rastoča na vlažnih tleh; samoperka; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   6.211 6.311 6.411 6.511 6.611 6.711 6.811 6.911 7.011 7.111  



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA