halogeníranje |
kem. nadomeščanje vodika v organskih spojinah s halogenom; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hidrát |
kem. 1. spojina, ki ima na molekule vezano vodo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hidratácija |
kem. vezanje spojin z vodo v hidrate:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hidratírati |
kem. vezati spojine z vodo v hidrate:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hidríd |
kem. spojina vodika z drugim elementom:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hidrírati |
kem. 1. spajati okside ali nenasičene organske spojine z vodo:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hidrogenírati |
kem. uvajati vodik v spojino:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hidroksíd |
kem. spojina kovine s hidroksilno skupino:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hidrolíza |
kem. razstavljanje spojine z vodo tako, da se deli vode vežejo s sestavnimi deli spojine:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hidrolizírati |
kem. razstavljati spojino s hidrolizo:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izomêr |
kem. spojina z enako empirično, a različno strukturno formulo kot določena spojina:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izomeríja |
kem. pojav, da imajo spojine z enako empirično formulo, toda različno strukturno formulo, različne fizikalne in kemične lastnosti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
jodofórm |
med., nekdaj jodova spojina v obliki rumenega prahu za posipanje ran:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
karbíd |
1. kem. spojina kovine, silicija ali bora z ogljikom:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
kemikálija |
nav. mn., kem. kemična spojina, ki se uporablja za kemične reakcije:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
kémosintéza |
bot. asimilacija ogljikovega dioksida in vode v nekaterih bakterijah pod vplivom energije, ki se sprošča pri oksidaciji anorganskih spojin; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ketón |
kem. spojina, ki nastane z oksidacijo sekundarnega alkohola:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
kloríd |
kem. spojina vodika ali kovine s klorom:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
klorírati |
kem. 1. uvajati klor v spojine:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
kontaminírati |
1. knjiž., redko spojiti, združiti:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
kopulácija |
1. agr. cepljenje, pri katerem se spojita poševno prirezana podlaga in cepič; spajanje, cepljenje v sklad:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
kremeníca |
min. brezbarvna spojina silicija z dvema atomoma kisika:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
kumarín |
farm. bela, močno dišeča snov, katere spojine se uporabljajo proti strjevanju krvi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
kutín |
kem. organska spojina, ki tvori kutikulo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
legúra |
metal. zmes, spojina ali raztopina dveh ali več kovin ali kovine in nekovine, ki se dobi s taljenjem; zlitina:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
ligatúra |
1. tisk. znak, črka, ki nastane iz spojitve, združitve dveh ali več deloma poenostavljenih črk:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
lignín |
kem. organska spojina, ki je pomembna sestavina celičnih sten lesnatih rastlin:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
molékula |
kem. najmanjši delec spojine iz različnih ali enakih elementov, ki ima še vse njene lastnosti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
nabójnik |
voj. 1. trak iz nabojev, spojenih z gibljivimi členki:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nátron |
nestrok. natrijeva, zlasti alkalna spojina:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nèosvínčen |
v zvezi neosvinčeni bencin bencin brez dodanih svinčevih spojin:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nitríd |
kem. spojina kovine, bora ali silicija z dušikom:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nitrírati |
1. kem. uvajati nitroskupino v spojino:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
núkleoproteín |
biol., kem. organska spojina iz beljakovin in nukleinskih kislin; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ogljikovodík |
nav. mn., kem. spojina ogljika in vodika:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
oksíd |
kem. spojina elementa s kisikom:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
oksidácija |
kem. oddajanje elektronov navadno drugemu elementu ali spojini pri spajanju:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
oksidánt |
kem. element ali spojina, ki odvzema elektrone drugemu elementu ali spojini:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
oleín |
kem. spojina glicerola z oljno kislino; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
peptíd |
biol., kem. organska spojina iz aminokislin:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pêroksíd |
kem. spojina enega atoma elementa z dvema med seboj vezanima atomoma kisika:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pétrokemíja |
industrija pridobivanja organskih spojin iz nafte:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
polikondenzácija |
kem. spajanje molekul s funkcionalnimi skupinami v makromolekule, pri čemer se izloča voda ali druge enostavne spojine:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
polikondenzát |
kem. spojina, nastala s polikondenzacijo; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
polikondenzírati |
kem. povzročati spajanje molekul s funkcionalnimi skupinami v makromolekule, pri čemer se izloča voda ali druge enostavne spojine:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
polimêr |
kem. spojina iz velikega števila medsebojno vezanih monomerov:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
polipeptíd |
biol., kem. organska spojina iz več kot desetih aminokislin; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
polivalénten |
1. kem. ki lahko veže dva ali več atomov vodika ali enakovredno količino drugega elementa ali jih zamenja v spojini; večvalenten:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
prekís |
nestrok. spojina enega atoma elementa z dvema med seboj vezanima atomoma kisika; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
purín |
kem. organska dušikova spojina, katere derivati so sečna kislina, kofein; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
redeník |
žarg., voj. trak iz nabojev, spojenih z gibljivimi členki; nabojnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
reducènt |
kem. element ali spojina, ki oddaja elektrone drugemu elementu ali spojini:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
sòčêlen |
teh., navadno v zvezi sočelni spoj spoj, pri katerem sta dva kosa pločevine položena drug ob drugega; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
sòléžen |
teh., navadno v zvezi soležni spoj spoj, pri katerem sta dva kosa pločevine položena drug ob drugega; sočelni spoj; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
spermálen |
bot., navadno v zvezi spermalna celica vsaka od dveh spolnih celic, od katerih se ena spoji z jajčecem, druga pa z jedrom zarodkovega mešička; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
srédnjica |
geom., v zvezah: srednjica trapeza spojnica razpolovišč obeh krakov; srednjica trikotnika spojnica oglišča in razpolovišča nasprotne stranice; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
steról |
kem. življenjsko pomembna ciklična organska spojina v živalskih in rastlinskih organizmih:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
sulfíd |
kem. spojina žvepla s kakim elementom:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
sulfonírati |
kem. uvajati sulfonsko skupino v spojino:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
sulfónski |
kem. nanašajoč se na organske spojine z žveplom:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
sulfo... |
kem. nanašajoč se na organske spojine z žveplom:; prvi del zloženk, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
sulf... |
kem. nanašajoč se na organske spojine z žveplom:; prvi del zloženk, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
súperoksíd |
nestrok. spojina enega atoma elementa z dvema med seboj povezanima atomoma kisika,; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
štírivalénten |
kem. ki lahko veže štiri atome vodika ali enakovredno količino drugega elementa ali jih zamenja v spojini:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
talidomíd |
farm. pomirjevalno in uspavalno sredstvo z organsko spojino, ki povzroča izmaličenost pri novorojenčkih:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
têrmoelemènt |
fiz. priprava iz dveh različnih, na dveh mestih spojenih prevodnikov, ki poganja po sklenjenem krogu električni tok, če spojni mesti nimata enake temperature:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
trívalénten |
kem. ki lahko veže tri atome vodika ali enakovredno količino drugega elementa ali jih zamenja v spojini:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
uretán |
kem. sečnini sorodna spojina, ki se uporablja v farmaciji, kemični industriji:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vèčvalénten |
kem. ki lahko veže dva ali več atomov vodika ali enakovredno količino drugega elementa ali jih nadomesti v spojini:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zigóta |
biol. celica, ki nastane pri združitvi dveh spolnih celic, spojek; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
zlítina |
zmes, spojina ali raztopina dveh ali več kovin ali kovine in nekovine, ki se dobi s taljenjem:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
zlótati |
teh. spojiti kovinske dele z lotom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zvaríti |
1. teh. spojiti kovinske, plastične dele s segrevanjem ali pritiskom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
žlebíčkanje |
agr. cepljenje, pri katerem se prirezan cepič spoji z zarezanim žlebom podlage:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
žvêplec |
kem., v zvezi ogljikov žveplec spojina ogljika in žvepla; ogljikov sulfid:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
žveplovodík |
poljud. spojina žvepla in vodika z vonjem po gnilih jajcih,; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|