dikloroeten |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
(REŠITEV: spojina C2H2Cl2 lahko obstaja kot cis ali trans 1,2-dikloroeten (geometrijska izomera), ali 1,1-dikloroeten (položajni izomer); spojina C2H6O pa lahko obstaja kot etanol ali dimetileter (funkcionalna izomera).)
|
dimetilaminometilen |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Silvo Zupančič, dr. znanosti s področja kemije: Sinteze in pretvorbe mono in di(dimetilaminometilen) derivatov 1.3-acetondikarboksilatov in sorodnih spojin
|
dimetilnitrozamin |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Posebej v ribjem mesu nastaja močna karcinogena spojina - dimetilnitrozamin.
|
dimetilpentan |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
slika 9: 2,2-dimetilpentan: Spojino poimenujemo tako, da kot osnovo vzamemo najdaljšo verigo, nato pa damo ogljikovim atomom, ki imajo vezane stranske skupine čim nižje številke.
|
dimetilpropan |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
slika 5: 2,2-dimetilpropan: Spojino poimenujemo tako, da kot osnovo vzamemo najdaljšo verigo (v našem primeru, kakor koli bi vzeli, bi bila najdaljša veriga propan), nato pa damo ogljikovim atomom, ki imajo vezane stranske skupine čim nižje številke.
|
díoksíd |
kem. spojina enega atoma elementa z dvema atomoma kisika:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dipikolinatooksovanadij |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Dipikolinatooksovanadij(V), VO2dipic- (v obliki amonijeve soli) je poleg natrijevega vanadata ena izmed redkih raziskanih insulin-mimetičnih spojin vanadija(V).
|
diploten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Diploten (diplotene; Diplotän) je stadij v profazi mejoze, v katerem se začneta spojeni kromatidi razdruževati (Winiwarter, 1900).
|
dvókís |
kem. spojina enega atoma elementa z dvema atomoma kisika; dioksid:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dvóvalénten |
kem. ki lahko veže dva atoma vodika ali enakovredno količino drugega elementa ali jih zamenja v spojini:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ênovalénten |
kem. ki lahko veže en atom vodika ali enakovredno količino drugega elementa ali ju zamenja v spojini:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
éster |
kem. spojina alkohola z organsko kislino:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ferít |
1. nav. mn., kem. spojina železovega oksida in oksida kake druge kovine z izrazitimi magnetnimi lastnostmi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
ferí... |
kem. nanašajoč se na spojine trivalentnega železa:; prvi del zloženk, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
feró... |
kem. nanašajoč se na spojine dvovalentnega železa:; prvi del zloženk, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
fluorizácija |
med. preprečevanje zobne gnilobe z uporabo fluorovih spojin:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
fosfatíd |
kem. spojina, ki vsebuje fosfor in ima v organizmih fiziološke funkcije:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
fosfíd |
kem. spojina fosforja s kovino:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
fosfín |
kem. strupen, po česnu dišeč plin, spojina fosforja in vodika:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
fuzíja |
knjiž. spojitev, združitev:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
fuzionírati |
knjiž. spojiti, združiti:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
glikozíd |
farm. v vodi topna organska spojina v rastlinah, sestavljena iz sladkorja in aromatske spojine:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
gomóljčen |
bot., v zvezi gomoljčne bakterije bakterije v celicah koreninskih gomoljčkov, ki kemično vežejo dušik iz zraka v dušikove spojine; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
halogeníd |
kem. spojina halogena s kovino ali z vodikom:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
halogeníranje |
kem. nadomeščanje vodika v organskih spojinah s halogenom; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hidrát |
kem. 1. spojina, ki ima na molekule vezano vodo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hidratácija |
kem. vezanje spojin z vodo v hidrate:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hidratírati |
kem. vezati spojine z vodo v hidrate:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hidríd |
kem. spojina vodika z drugim elementom:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hidrírati |
kem. 1. spajati okside ali nenasičene organske spojine z vodo:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hidrogenírati |
kem. uvajati vodik v spojino:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hidroksíd |
kem. spojina kovine s hidroksilno skupino:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hidrolíza |
kem. razstavljanje spojine z vodo tako, da se deli vode vežejo s sestavnimi deli spojine:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hidrolizírati |
kem. razstavljati spojino s hidrolizo:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izomêr |
kem. spojina z enako empirično, a različno strukturno formulo kot določena spojina:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izomeríja |
kem. pojav, da imajo spojine z enako empirično formulo, toda različno strukturno formulo, različne fizikalne in kemične lastnosti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
jodofórm |
med., nekdaj jodova spojina v obliki rumenega prahu za posipanje ran:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
karbíd |
1. kem. spojina kovine, silicija ali bora z ogljikom:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
kemikálija |
nav. mn., kem. kemična spojina, ki se uporablja za kemične reakcije:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
kémosintéza |
bot. asimilacija ogljikovega dioksida in vode v nekaterih bakterijah pod vplivom energije, ki se sprošča pri oksidaciji anorganskih spojin; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ketón |
kem. spojina, ki nastane z oksidacijo sekundarnega alkohola:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
kloríd |
kem. spojina vodika ali kovine s klorom:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
klorírati |
kem. 1. uvajati klor v spojine:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
kontaminírati |
1. knjiž., redko spojiti, združiti:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
kopulácija |
1. agr. cepljenje, pri katerem se spojita poševno prirezana podlaga in cepič; spajanje, cepljenje v sklad:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
kremeníca |
min. brezbarvna spojina silicija z dvema atomoma kisika:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
kumarín |
farm. bela, močno dišeča snov, katere spojine se uporabljajo proti strjevanju krvi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
kutín |
kem. organska spojina, ki tvori kutikulo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
legúra |
metal. zmes, spojina ali raztopina dveh ali več kovin ali kovine in nekovine, ki se dobi s taljenjem; zlitina:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
ligatúra |
1. tisk. znak, črka, ki nastane iz spojitve, združitve dveh ali več deloma poenostavljenih črk:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
lignín |
kem. organska spojina, ki je pomembna sestavina celičnih sten lesnatih rastlin:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
molékula |
kem. najmanjši delec spojine iz različnih ali enakih elementov, ki ima še vse njene lastnosti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
nabójnik |
voj. 1. trak iz nabojev, spojenih z gibljivimi členki:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nátron |
nestrok. natrijeva, zlasti alkalna spojina:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nèosvínčen |
v zvezi neosvinčeni bencin bencin brez dodanih svinčevih spojin:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nitríd |
kem. spojina kovine, bora ali silicija z dušikom:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nitrírati |
1. kem. uvajati nitroskupino v spojino:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
núkleoproteín |
biol., kem. organska spojina iz beljakovin in nukleinskih kislin; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ogljikovodík |
nav. mn., kem. spojina ogljika in vodika:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
oksíd |
kem. spojina elementa s kisikom:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
oksidácija |
kem. oddajanje elektronov navadno drugemu elementu ali spojini pri spajanju:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
oksidánt |
kem. element ali spojina, ki odvzema elektrone drugemu elementu ali spojini:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
oleín |
kem. spojina glicerola z oljno kislino; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
peptíd |
biol., kem. organska spojina iz aminokislin:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pêroksíd |
kem. spojina enega atoma elementa z dvema med seboj vezanima atomoma kisika:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pétrokemíja |
industrija pridobivanja organskih spojin iz nafte:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
polikondenzácija |
kem. spajanje molekul s funkcionalnimi skupinami v makromolekule, pri čemer se izloča voda ali druge enostavne spojine:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
polikondenzát |
kem. spojina, nastala s polikondenzacijo; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
polikondenzírati |
kem. povzročati spajanje molekul s funkcionalnimi skupinami v makromolekule, pri čemer se izloča voda ali druge enostavne spojine:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
polimêr |
kem. spojina iz velikega števila medsebojno vezanih monomerov:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
polipeptíd |
biol., kem. organska spojina iz več kot desetih aminokislin; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
polivalénten |
1. kem. ki lahko veže dva ali več atomov vodika ali enakovredno količino drugega elementa ali jih zamenja v spojini; večvalenten:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
prekís |
nestrok. spojina enega atoma elementa z dvema med seboj vezanima atomoma kisika; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
purín |
kem. organska dušikova spojina, katere derivati so sečna kislina, kofein; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
redeník |
žarg., voj. trak iz nabojev, spojenih z gibljivimi členki; nabojnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
reducènt |
kem. element ali spojina, ki oddaja elektrone drugemu elementu ali spojini:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
sòčêlen |
teh., navadno v zvezi sočelni spoj spoj, pri katerem sta dva kosa pločevine položena drug ob drugega; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
sòléžen |
teh., navadno v zvezi soležni spoj spoj, pri katerem sta dva kosa pločevine položena drug ob drugega; sočelni spoj; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
spermálen |
bot., navadno v zvezi spermalna celica vsaka od dveh spolnih celic, od katerih se ena spoji z jajčecem, druga pa z jedrom zarodkovega mešička; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
srédnjica |
geom., v zvezah: srednjica trapeza spojnica razpolovišč obeh krakov; srednjica trikotnika spojnica oglišča in razpolovišča nasprotne stranice; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
steról |
kem. življenjsko pomembna ciklična organska spojina v živalskih in rastlinskih organizmih:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
sulfíd |
kem. spojina žvepla s kakim elementom:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
sulfonírati |
kem. uvajati sulfonsko skupino v spojino:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
sulfónski |
kem. nanašajoč se na organske spojine z žveplom:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
sulfo... |
kem. nanašajoč se na organske spojine z žveplom:; prvi del zloženk, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
sulf... |
kem. nanašajoč se na organske spojine z žveplom:; prvi del zloženk, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
súperoksíd |
nestrok. spojina enega atoma elementa z dvema med seboj povezanima atomoma kisika,; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
štírivalénten |
kem. ki lahko veže štiri atome vodika ali enakovredno količino drugega elementa ali jih zamenja v spojini:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
talidomíd |
farm. pomirjevalno in uspavalno sredstvo z organsko spojino, ki povzroča izmaličenost pri novorojenčkih:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
têrmoelemènt |
fiz. priprava iz dveh različnih, na dveh mestih spojenih prevodnikov, ki poganja po sklenjenem krogu električni tok, če spojni mesti nimata enake temperature:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
trívalénten |
kem. ki lahko veže tri atome vodika ali enakovredno količino drugega elementa ali jih zamenja v spojini:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
uretán |
kem. sečnini sorodna spojina, ki se uporablja v farmaciji, kemični industriji:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vèčvalénten |
kem. ki lahko veže dva ali več atomov vodika ali enakovredno količino drugega elementa ali jih nadomesti v spojini:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zigóta |
biol. celica, ki nastane pri združitvi dveh spolnih celic, spojek; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
zlítina |
zmes, spojina ali raztopina dveh ali več kovin ali kovine in nekovine, ki se dobi s taljenjem:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
zlótati |
teh. spojiti kovinske dele z lotom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zvaríti |
1. teh. spojiti kovinske, plastične dele s segrevanjem ali pritiskom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
žlebíčkanje |
agr. cepljenje, pri katerem se prirezan cepič spoji z zarezanim žlebom podlage:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
žvêplec |
kem., v zvezi ogljikov žveplec spojina ogljika in žvepla; ogljikov sulfid:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
žveplovodík |
poljud. spojina žvepla in vodika z vonjem po gnilih jajcih,; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|