besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: sok   zadetki: 1.212-1.311



škríp  izraža kratek, visok glas pri trenju, drgnjenju:; medm., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
škrípati  1. zaradi trenja, drgnjenja dajati kratke, visoke glasove:; nedov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
škrípniti  1. zaradi trenja, drgnjenja dati kratek, visok glas:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
škrlatínka  nalezljiva bolezen z visoko vročino in škrlatno rdečimi pegastimi izpuščaji na koži, ki se pojavlja zlasti pri otrocih:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
špalír  1. ločeni, nasproti si stoječi vrsti, podolgovati skupini ljudi, postavljeni za slovesen sprejem pomembnega človeka, visoke osebnosti:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šteflét  nav. mn., zastar. polvisoki čevelj brez vezalk, z vstavljeno elastiko za lažje obuvanje:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
štíritisočák  žarg. štiri tisoč metrov visoka gora:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
štúc  nižje pog. visok kozarec, ki ima dno navadno v obliki mnogokotnika:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
študènt  1. kdor si pridobiva izobrazbo na višji ali visoki šoli:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
študêntka  ženska, ki si pridobiva izobrazbo na višji ali visoki šoli:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
štúdij  1. šolanje zlasti na višji ali visoki šoli:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
študírati  1. pridobivati si izobrazbo zlasti na višji ali visoki šoli:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
taksódij  vrtn. visoko parkovno drevo z iglami v dveh redeh; močvirska cipresa:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tamarínda  bot. visoko tropsko drevo z rumenkastimi cveti, katerega plodovi se uporabljajo v zdravilstvu in prehrani, Tamarindus indica:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tènk  posnema visok glas pri udarjanju:; medm., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
termít  metal. zmes aluminijevega prahu in navadno železovega oksida, pri gorenju katere nastane zelo visoka temperatura:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
tífus  poljud. bolezen z visoko vročino in prebavnimi motnjami, pri kateri nastanejo razjede na črevesju,; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tôpel  1. ki ima zmerno visoko temperaturo:; prid., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
topírati  s potegovanjem glavnika po laseh v smeri proti glavi delati, da je pričeska bolj visoka, bujna:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tôpol  visoko listnato drevo s cveti v mačicah in semeni s šopom dolgih dlačic:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tòpspín  šport., pri tenisu in namiznem tenisu močen udarec od spodaj navzgor, da se žoga močno zavrti in visoko odskoči:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tretjestôpenjski  nanašajoč se na tretjo, visoko stopnjo:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trimó  nekdaj visoko stensko ogledalo med oknoma:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tríps  zool. majhna zajedavska žuželka z ozkimi resastimi krili, ki sesa rastlinske sokove, Thrips:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trítisočák  žarg. tri tisoč metrov visoka gora:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tŕs  1. močvirska ali vodna rastlina z visokim, tankim, votlim steblom:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tŕst  močvirska ali vodna rastlina z visokim, tankim, votlim steblom:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
trsteníka  bot. visoka obmorska trava s širokimi listi in klasastim socvetjem, Arundo:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trstíka  močvirska ali vodna rastlina z visokim, tankim, votlim steblom:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tsunámi  geol. zelo visok, dolg morski val ob potresu ali vulkanskem izbruhu na morskem dnu:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
túlipanovec  vrtn. visoko okrasno drevo z velikimi zelenkasto rumenimi cveti, Liriodendron tulipifera:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
túlipovec  vrtn. visoko okrasno drevo z velikimi zelenkasto rumenimi cveti, Liriodendron tulipifera:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
túner  elektr. visokofrekvenčni del sprejemnika za uglaševanje, nastavljanje sprejemnika na frekvenco oddajnika, uglaševalo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tupírati  s potegovanjem glavnika po laseh v smeri proti glavi delati, da je pričeska bolj visoka, bujna:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uglaševálo  elektr. visokofrekvenčni del sprejemnika za uglaševanje, nastavljanje sprejemnika na frekvenco oddajnika; tuner; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
úkati  1. oglašati se z visokimi, močnimi, u-ju podobnimi glasovi, izražajoč veselje, razigranost:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
últra  knjiž. ki v zelo visoki stopnji presega navadne, običajne lastnosti česa, skrajen:; prid. neskl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
unciála  1. zgod. grška in latinska pisava z enako visokimi zaokroženimi vélikimi črkami, ki se je uporabljala od 4. do 8. stoletja:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
univerzitétnik  knjiž. kdor ima visokošolsko izobrazbo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
upepelíti  1. z ognjem, visoko temperaturo spremeniti v pepel:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
upepeljeváti  1. z ognjem, visoko temperaturo spreminjati v pepel:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ustoličeváti  1. podeljevati, priznavati visoko cerkveno službo ali vladarsko oblast s simbolično postavitvijo na prestol:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ustolíčiti  1. podeliti, priznati visoko cerkveno službo ali vladarsko oblast s simbolično postavitvijo na prestol:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ušíca  zajedavska žuželka, ki sesa rastlinske sokove:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uvél  1. ki je zaradi pomanjkanja vode, sokov izgubil trdnost, napetost, gladkost:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vakánca  knjiž. stanje po smrti navadno visokega cerkvenega predstojnika in pred nastopom novega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vakuóla  biol. s celičnim sokom napolnjen del rastlinske celice za odlaganje rezervne hrane, odpadnih snovi:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
vél  1. ki je zaradi pomanjkanja vode, sokov izgubil trdnost, napetost, gladkost:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
velegórje  star. veliko, visoko gorstvo:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
veličínski  psiht. nanašajoč se na bolezensko pripisovanje visokega porekla, položaja, izrednih sposobnosti samemu sebi:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vêlik  1. ki dosega visoko stopnjo; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vezír  zlasti v fevdalni Turčiji 1. visok državni funkcionar:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
víkati  1. oglašati se z visokim glasom:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
víno  1. alkoholna pijača iz soka grozdja po alkoholnem vrenju:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
violína  godalni instrument s štirimi strunami in visokim tonskim obsegom:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
višáva  nav. ekspr. 1. zelo visoko ležeč svet:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
višávje  obsežnejše področje visokega sveta:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vrísk  1. visok, močen, zlasti u-ju podoben glas, izražajoč veselje:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vrískati  1. oglašati se z visokimi, močnimi, u-ju podobnimi glasovi, izražajoč veselje:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vrísniti  zaradi vznemirjenja oglasiti se z visokim, močnim glasom:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vròč  1. ki ima razmeroma visoko temperaturo:; prid., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
vročíca  1. stanje pri visoki vročini, za katero so značilni občutek vročine, potenje in včasih duševne motnje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vročína  1. visoka temperatura v ozračju, prostoru, ki jo povzroča sonce ali kak drug vir toplote:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vršác  knjiž. {visok} vrh, gora:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vrvohódec  akrobat, ki hodi po vrvi, napeti visoko nad tlemi:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vseučilíščnik  knjiž. študent, visokošolec:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zacingljáti  dati visoke, zveneče glasove:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zacmévkati  oglasiti se s kratkimi, visokimi glasovi, navadno tožečimi:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zacvíliti  1. oglasiti se z zelo visokim glasom:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
začívkati  oglasiti se s kratkimi, visokimi glasovi:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
začúda  ekspr. 1. izraža nenavadno visoko stopnjo:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
začúdo  ekspr. 1. izraža nenavadno visoko stopnjo:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zahihitáti se  {pritajeno} z visokim glasom se zasmejati:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
zahŕzati  oglasiti se z visokimi, tresočimi se glasovi; zarezgetati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zahtéven  1. ki ima velike, visoke zahteve:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zajávkati  1. dati visoke, zategle glasove, zlasti zaradi telesne bolečine:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zakavdráti  oglasiti se z visokim, tresočim se glasom:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zarezgetáti  oglasiti se z visokimi, tresočimi se glasovi:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaškrípati  1. zaradi trenja, drgnjenja dati kratke, visoke glasove:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
zaúkati  1. oglasiti se z visokimi, močnimi, u-ju podobnimi glasovi, izražajoč veselje, razigranost:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zavíkati  1. oglasiti se z visokim glasom:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zavrískati  oglasiti se z visokimi, močnimi, u-ju podobnimi glasovi, izražajoč veselje:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zavrísniti  zaradi vznemirjenja oglasiti se z visokim, močnim glasom:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zazvončkljáti  1. dati kratke, visoke, zveneče glasove:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zažgoléti  1. oglasiti se s prijetnimi, visokimi glasovi, spreminjajoč višino:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zažvížgati  1. s pihanjem skozi odprtino med ustnicami povzročiti visoke, ostre glasove:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zažvrgoléti  1. oglasiti se s prijetnimi, visokimi glasovi, spreminjajoč višino:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zlatoróg  po ljudskem verovanju kozorog z zlatimi rogovi, ki živi visoko v gorah:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zrcalovína  metal. 1. bron srebrno bele barve z visokim sijajem za izdelavo zrcal:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zvíška  1. z visokega, višjega položaja glede na kaj:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zvončkljáti  1. dajati kratke, visoke, zveneče glasove:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zz  posnema visok glas pri brenčanju ali sikanju:; medm., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
žakét  1. obl. daljši slavnostni moški suknjič, v pasu zožen, zadaj visoko preklan, z zaokroženim spodnjim robom:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
želé  1. strjen sadni sok, ki se predhodno prekuha z dodatkom želatine ali pektina, zdriz:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
žgoléti  1. oglašati se s prijetnimi, visokimi glasovi, spreminjajoč višino:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
žvížg  visok, oster glas:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
žvížgati  1. s pihanjem skozi odprtino med ustnicami povzročati visoke, ostre glasove:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
žvížgniti  1. s pihanjem skozi odprtino med ustnicami povzročiti visok, oster glas:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
žvrgoléti  1. oglašati se s prijetnimi, visokimi glasovi, spreminjajoč višino:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
žvrgolévček  ekspr. otrok, ki s prijetnim, visokim glasom živahno, lahkotno govori, pripoveduje:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   312 412 512 612 712 812 912 1.012 1.112 1.212



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA