|
dražiranje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Na osnovi predhodnih znanj iz farmacevtske kemije in tehnologije in sinteze podatkov o posameznih tehnoloških operacijah, kot so sinteza učinkovin, ekstrakcija, granuliranje, tabletiranje, dražiranje, sterilizacija itd., predmet študente seznani s pogoji industrijskega oblikovanja zdravil, vključno z zakonodajo in industrijsko lastnino.
|
|
drážiti |
nedov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Izvaja se 13 osnovnih tipov testiranja: testiranje snovi, ki dražijo oči, snovi, ki dražijo kožo, koliko snov penetrira v kožo, koliko draži kožo, fototoksičnost in fotosenzibilnost, mutiranje, akutna in kronična toksičnost, kancerogenost, vpliv na reprodukcijo, vpliv na prirojene hibe, ter testiranje končne učinkovitosti izdelkov.
|
|
drób |
delci zdrobljene snovi, zlasti sena:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drobír |
delci, koščki zdrobljene snovi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dronabinol |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V Sloveniji pa na vrata trka zdravilo dronabinol (v ZDA se imenuje marinol), ki temelji na aktivni snovi tetrohidrokanabiolu (THC), pridobljeni iz marihuane.
|
|
drugačepolt |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pri tem sta bili odločilni stopnja navezanosti belih gospodarjev na kulturo evropske metropole in morebitna zakonska osnova za osvoboditev statusno podrejene drugačepolte in njunih potomcev ali celo za poroko.
|
|
dublírati |
1. knjiž. na osnovi ene stvari, predmeta narediti enega ali več prav takih:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dúcaten |
raba peša 1. ki ima za osnovo število dvanajst:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
duhovnorazvojen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
A ob tej ugotovitvi stopi v ospredje avtobiografična zasnova njegove umetnosti: ker mu pomeni umetnost predvsem pot k spoznanju, to pa raste stopenjsko, 'po etapah' --- in je zato tudi vedno le relativno, se je odločil v svoji literaturi dokumentirati prav te 'etape', te duhovnorazvojne postaje.
|
|
duodenogastričen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Z duodenogastričnim refluksom se vrnejo v želodec, zato lahko neaktivne predučinkovine s svojimi aktivnimi presnovki poškodujejo sluznico prebavil.
|
|
dúrmólovski |
muz. ki ima za osnovo dur in mol:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvainpetdesetkrat |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ni lahko ocenjevati življenjskega standarda na osnovi kupne moči, vendar vemo, da je bilo mogoče srednje skromno živeti z 20.000 sesterci letno, to je približno ustrezalo višini plače centurja in dohodku od kapitala kakih 400.000 sestercev, kar je bila najmanjša premoženjska raven za člana viteškega stanu. Da je človek lahko postal senator, je moral imeti najmanj dvainpetdesetkrat toliko.
|
|
dvanajstíški |
mat. ki ima za osnovo število dvanajst:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvanajststanovanjski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Prvi primer tako zasnovanega objekta je dvanajststanovanjski dvonadstropni blok na Ptujski ulici za Bežigradom, ki je bil dokončan v devetdesetih delovnih dneh.
|
|
dvojíški |
mat. ki ima za osnovo število dve:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvokapica |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Streha: v osnovi je simetrična dvokapica, možna je večkapna, smer osnovnega slemena vzporedna s cesto, naklona 38-42 stopinj, možna uporaba čopov, žlot, grebenov, frčad.
|
|
dvopasemski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Večpasemske in dvopasemske križance, ki niso priznani s selekcijskim programom in so v osnovni čredi, označimo s šifro pasme 00.
|
|
dvotočkast |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Učilo sestavlja zbirka bakrene navojnice, dveh bakrenih ploščic z priključnima paličicama in dveh pravokotno zakrivljenih paličic za prikaz magnetnega polja pri dvotočkastem elektrostatičnem naboju ter osnovna prozorna posodica s priključkoma na katero se posamezne elemente pritrjuje.
|
|
dvozgloben |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Preračun osnovnih parametrov za dvozglobni prenosnik: Vijačno gonilo
|
|
ebonít |
črna trda snov iz kavčuka in žvepla, ki ne prevaja električnega toka:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ebulioskóp |
kem. priprava za določanje molekulske mase ali koncentracije raztopljene snovi glede na vrelišče:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
ebulioskopíja |
kem. določanje molekulske mase ali koncentracije raztopljene snovi z ebulioskopom; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
egalitáren |
soc. osnovan na enakosti, enakopravnosti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekotíp |
biol. organizmi z določeno, okolju prilagojeno obliko, a različno dedno osnovo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eksikátor |
kem. steklena posoda, ki se da neprodušno zapreti, za sušenje in shranjevanje snovi pri normalni temperaturi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekskrécija |
biol. izločanje organizmu nepotrebne ali škodljive snovi iz celic in iz telesa:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
ekskrét |
biol. organizmu nepotrebna ali škodljiva snov, ki jo celice izločajo iz telesa; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekslíbris |
umetniško zasnovana grafika kot oznaka za lastnika knjige:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eksplozíja |
1. hitra, silovita sprostitev energije ob vžigu eksplozivnih snovi ali zaradi premočnega pritiska:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
wiki
|
|
eksplozív |
eksplozivna snov, ki se uporablja za orožje ali razstreljevanje, razstrelivo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
ekstínkcija |
fiz. oslabitev svetlobe pri prehodu skozi snov; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekstrahírati |
1. kem. izločiti snov iz trdnih ali tekočih zmesi s topilom tako, da se pri tem kemično ne spremeni, izlužiti:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekstrákcija |
1. kem. izločitev, izločevanje snovi iz trdnih ali tekočih zmesi s topilom tako, da se pri tem snov kemično ne spremeni; izlužitev, izluževanje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekstrákt |
trdna ali sirupu podobna snov, dobljena z ekstrakcijo, izvleček:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
elástičnost |
1. lastnost prožnega telesa ali snovi; prožnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
élativ |
lingv. oblika, ki izraža zelo veliko mero tega, kar je osnovni pomen pridevnika ali prislova:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
elektróda |
teh. električni prevodnik, ki se rabi za dovajanje ali odvajanje električnega toka v snov ali iz snovi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
elektrolít |
1. kem. snov, ki raztopljena ali staljena v obliki ionov prevaja električni tok:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
eléktroluminiscénca |
fiz. sevanje za snovi značilne svetlobe pod vplivom električnega toka; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
elektrón |
fiz. osnovni delec z negativnim električnim nabojem:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
elementárec |
žarg., šol. učitelj, ki poučuje v prvem razredu osnovne šole:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
elementáren |
1. ki vsebuje najnujnejše bistvene elemente česa; temeljen, osnoven:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
elementárka |
žarg., šol. učiteljica, ki poučuje v prvem razredu osnovne šole:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
emájl |
1. steklasta snov za prekrivanje zlasti kovinskih izdelkov:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
emulgátor |
kem. snov, ki povzroča, pospešuje nastanek emulzije:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
endospêrm |
bot. z rezervnimi snovmi napolnjeni del semena enokaličnic, hranilno tkivo; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eozín |
kem. rdeča organska snov za barvanje živil in kozmetičnih sredstev; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
epifít |
bot. rastlina, ki raste na drugi rastlini in ima lastno presnovo, priraslika:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ergosteról |
kem. organska snov v kvasu in rženih rožičkih, iz katere nastaja vitamin D; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
erúpcija |
1. geol. prodor lave in drugih snovi iz notranjosti zemlje na površje, vulkanski izbruh:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
esénca |
1. koncentrirana naravna ali umetna snov, ki ima karakterističen vonj ali okus:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eskadrílja |
1. voj. osnovna enota v vojnem letalstvu:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
eskadrón |
voj. osnovna enota v konjenici:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
estrogén |
med. ženski spolni hormon ali snov z biološko aktivnostjo tega hormona; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
etablírati |
star. ustanoviti, postaviti, osnovati:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
éter |
1. fiz., nekdaj domnevna snov, ki napolnjuje ves prostor in telesa in po kateri se širi elektromagnetno valovanje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fagocít |
nav. mn., biol. krvna ali tkivna celica, ki navadno uničuje tuje snovi v človeškem ali živalskem organizmu; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fagocitírati |
biol. uničevati tuje snovi v človeškem ali živalskem organizmu {s fagociti}; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fagocitóza |
biol. uničevanje tujih snovi v človeškem ali živalskem organizmu, ki ga opravljajo fagociti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
falanstêrij |
soc., po Fourierovi zamisli socializma prostor za skupno življenje in delo osnovne družbene enote; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
farmakopéja |
farm. uradni farmacevtski priročnik, ki vsebuje osnovne podatke o zdravilnih surovinah, njihovem predelovanju v zdravila in navodila za kontrolo zdravil; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fenól |
kem. 1. kristalna, v vodi topna snov, izvedena iz benzena z zamenjavo enega atoma vodika s hidroksilno skupino:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fermentácija |
biol., kem. spreminjanje organskih snovi z delovanjem encimov:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fianketírati |
šah. postaviti lovca z osnovnega polja na sosednje polje velike diagonale:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fiankéto |
šah. postavitev lovca z osnovnega polja na sosednje polje velike diagonale, krilni razvoj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fíberglas |
kem. umetna snov iz steklenih vlaken in umetne smole:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fibrín |
biol. vlaknata snov v strjeni krvi, nastala iz fibrinogena, vlaknina:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fiksatív |
um. snov za površinsko utrditev, zaščito barvne plasti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fiksátor |
kozm. snov, ki se dodaja parfumom za zaviranje izhlapevanja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fiksír |
fot. sredstvo za kemično odstranjevanje za svetlobo občutljive snovi z neosvetljenih delov filma:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fílm |
1. prozoren, prožen trak, prevlečen s snovjo, občutljivo za svetlobo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
fílter |
naprava ali snov za odstranjevanje primesi iz tekočin ali plinov, čistilnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fírnež |
rastlinsko ali mineralno olje za osnovni premaz, ki varuje zlasti pred vlago:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fízika |
1. veda o lastnostih in zgradbi snovi ter medsebojnih vplivih snovi in energije:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
flógiston |
kem. domnevna sestavina gorljivih snovi, s katero so od 17. do 18. stoletja razlagali pojav gorenja; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fluát |
grad. snov za zaščitne premaze na betonu ali lesu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fluorescénca |
fiz. sevanje za snovi značilne svetlobe zaradi zunanjih vplivov, dokler ti trajajo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fluorescírati |
fiz. sevati za snovi značilno svetlobo zaradi zunanjih vplivov, dokler ti trajajo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fólija |
1. zelo tanek list iz kovine ali umetne snovi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
folikulín |
med. ženski spolni hormon ali snov z biološko aktivnostjo tega hormona; estrogen; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fondán |
mehka, aromatična sladkorna snov za izdelovanje bonbonov:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fontána |
arhitektonsko zasnovan in plastično okrašen vodnjak, navadno z vodometom:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
fórtran |
elektr. programski jezik za reševanje tehničnih in naravoslovnih problemov na osnovi matematičnega izražanja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
islovar
|
|
fosforescénca |
fiz. sevanje za snovi značilne svetlobe zaradi zunanjih vplivov, ko ti prenehajo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fosforescírati |
1. fiz. sevati za snovi značilno svetlobo zaradi zunanjih vplivov, ko ti prenehajo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fótocélica |
fiz. priprava, ki na osnovi fotoefekta pretvarja spremenljivo osvetljenost v električni tok; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fotografíja |
1. kar nastane na osnovi delovanja svetlobnih žarkov na snov, občutljivo za svetlobo, slika:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
fotogrametríja |
geod. fotografiranje zemeljskega površja in izdelovanje kart na osnovi tako dobljenih posnetkov:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fótokémičen |
kem. nanašajoč se na vpliv sevanja na kemične presnove:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fótokemíja |
veda o vplivu sevanja na kemične presnove; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fótoluminiscénca |
fiz. sevanje za snovi značilne svetlobe pod vplivom svetlobnih žarkov; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
fotón |
fiz. osnovni delec elektromagnetnega valovanja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
frakcionírati |
fiz. postopno ločevati tekoče zmesi na sestavine na osnovi njihovih različnih vrelišč ali različne topnosti:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
frizé |
tekst. tkanina z zankasto površino, ki jo tvorijo osnovne niti; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fundamentálen |
osnoven, temeljen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fundamentálka |
veda, ki pojasnjuje in brani osnove krščanske vere:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
galêrta |
biol. rahla, poltrda koloidna snov z mnogo vode, zdriz:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gél |
kem. koloidna snov v poltrdem stanju, ki vsebuje malo vode; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gén |
biol. osnovna materialna enota dedovanja v celici, dedna osnova:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
géotéhnika |
veda, ki proučuje tla kot osnovo za gradnjo objektov; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
230 330 430 530 630 730 830 930 1.030 1.130 
