besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: slabo   zadetki: 101-200



oslabovóljiti  -im; dov., vir: B; povezave: nova beseda
pólslabôten  -tna -o; prid., vir: B; povezave:
poslabovestiti  dov., vir: N; povezave: nova beseda
preslabôten  preveč slaboten:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
preslaboumen  prid., vir: N; povezave: nova beseda
protislabosten  prid., vir: I; povezave: najdi.si
abortističen  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: V slabo voljo pa je odločitev ustavnega sodišča spravila komuniste in levičarje, ki zastopajo abortistično fronto.
agitpropovka  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Kar se tiče politikov in njihove pokončnosti sem močno razočaran, seveda pa vodi Janša s svojim komunističnim udejstvovanjem - svoje čase je kot mlad agresiven komunist pisal v Tribuno take agitpropovke, da je bilo še komunistom slabo, sedaj bo pa on očistil našo družbo komunizma.
anémičen  med. ki ima anemijo, slabokrven:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
anemíja  med. bolezen zaradi zmanjšanja števila rdečih krvničk ali krvnega barvila, slabokrvnost:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
antiemetski  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Tartarat se najbolje resorbira rektalno, zaradi stranskega učinka slabosti pa je morda potrebno antiemetsko zdravilo.
antiglobalizacija  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Tudi jaz pripisujem našim slaboumnim medijem skovanko "antiglobalizacija" ali "antiglobalist".
antivibrator  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Ob utežeh, so (sicer slabo) vidni tudi pasivni antivibratorji.
aprioristov  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Slabost aprioristovega ugovora postane očitna, brž ko si ogledamo utemeljitev takega odlikovanega statusa moralnih razlogov.
asténičen  med. telesno slab, slaboten:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
asteníja  med. telesna slabost, nemoč:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
básek  ekspr. šibek, slaboten bas:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
baumanov  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: btw: glomerul + baumanova kapsula = malpighijevo telesce - stari slabo si se nauču histo
bêbast  1. duševno nerazvit, slaboumen:; prid., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
bêbavost  duševna nerazvitost, slaboumnost:; ž, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
bêbec  1. duševno nerazvit, slaboumen človek:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
bêbka  redko duševno nerazvita, slaboumna ženska; ž, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
betéžnost  onemoglost, slabost:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
bhang  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Ajurvedski zdravniki v Indiji z bhangom zdravijo na ducate bolezni in zdravstvenih težav vključno z drisko, epilepsijo, delirijem in norostjo, kolikami, revmo, gastritisom, anoreksijo, jetiko, fistulami, bruhanjem, vročino, zlatenico, bronhitisom, gobavostjo, boleznimi vranice, sladkorno boleznijo, prehladom, slabokrvnostjo, menstrualnimi bolečinami, elefantiazo, astmo, protinom, zaprtjem in malarijo.
brljàv  1. ekspr. ki slabo vidi:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
brljávec  ekspr. kdor slabo vidi:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
brljávost  ekspr. slabovidnost:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
brlóžina  redko slabo, neprimerno stanovanje; brlog:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
broširan  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Kdor od grozljive literature pričakuje le niz trivialnih obrazcev, kakršne uporabljajo različni pisci slaboumnih broširanih serij za vznemirjenje živcev, bo pri njem doživel precejšnje presenečenje.
brskljalnik  m, vir: I; povezave: najdi.si islovar Primer: Za ogled strani slabovidnim priporočam uporabo brskljalnika Opera ali Firefox.
bušák  slabš. slabo raščen vol ali bik:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
cefazolin  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Cefazolin dobro pokrije po Gramu pozitivne mikroorganizme, vendar slabo prehaja v oko, vankomicin pokrije poleg po Gramu pozitivne mikroorganizme tudi Baccilus species in dobro prehaja v oko, vendar ga za preventivo ne uporabljamo.
cúckovec  nar., slabš. zelo kislo, slabo vino:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
cuckovína  nar. dolenjsko, slabš. zelo kislo, slabo vino:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dehidriranost  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Slabost oz. omotičnost se lahko pojavita zaradi več razlogov: dehidriranost, prevelik napor, preveč prazen ali preveč poln želodec (še posebej če tečemo ali skačemo).
demotiviranost  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Slabo ravnanje na tem področju povzroča demotiviranost, slabe medsebojne odnose, poglablja nezaupanje in utegne celo pomeniti tudi odhod tistih kadrov, ki organizacijskemu razvoju in uspešnosti največ prispevajo.
dilatiran  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Prekat je dilatiran in se v celoti slabo krči.
dimenhidrinat  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Učinkovina tablet, dimenhidrinat, deluje s podaljšanim učinkom 10-12 ur, uspešno preprečuje razvoj morske bolezni oz. potovalne slabosti v srednje težkih pogojih, zaradi podaljšanega delovanja pa so narkotični učinki med potopom manj izraženi, če je le preteklo dovolj časa od zaužitja.
diskotekarski  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Nekdanjega italijanskega zunanjega ministra De Michelisa slaboumno argumentirano navijanje za Miloševića, njegov cinični social-darwinizem, njegovo marxovsko sovraštvo in zaničevanje slovanskih in nezgodovinskih narodov, kar Slovenci v njegovih očeh nedvomno smo, ne morejo biti zgolj muhe nekega socialističnega diskotekarskega dandyja iz Benetk.
disparevnija  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Kljub temu da so benigni, pa lahko povzročajo številne težave, kot so npr. podaljšane in močne krvavitve (menoragija, hipermenoreja), ki lahko povzročajo slabokrvnost; pogoste so bolečine, ki se lahko pojavljajo ob mesečnem perilu (dismenoreja), pri odnosih (disparevnija) ali pa povzročajo občutek pritiska v mali medenici.
dobrorasten  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Med slaborastnimi in dobrorastnimi tekači je bilo v gornjem primeru kar 35 kg razlike.
dotičnež  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Naj bo jasno, da če bi se ta domneva potrdila, bi se kljub priznavanju genialnosti zamisli in izvedbe (in mučeniški vztrajnosti) že slabo mnenje, ki ga gojim do dotičneža, še poslabšalo.
drobnè  ekspr. droben, slaboten človek, zlasti otrok:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drobnè  ekspr. droben, slaboten človek, zlasti otrok:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drobníček  ljubk. droben, slaboten otrok:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drobnjávec  ekspr. droben, slaboten otrok:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dvookroglast  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Življenje tod niti ni bilo slabo, saj smo imeli obilo hrane, vode na pretek in tudi tako mrzlo ni bilo, pa vendar smo si želeli vrniti v svet, kjer obstajajo pravokotne škatle z gibljivimi lutkami, kjer obstajajo dvookroglasti ali štiriokroglasti konji in kjer smo zapustili naše zveri.
falotaríja  pog., ekspr. slabo, malopridno dejanje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gíngav  nar. vzhodno šibek, slaboten, bolehen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
grdíti  knjiž. 1. grdo, slabo govoriti o kom:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
grdobíja  1. malopridno, slabo dejanje ali ravnanje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
grížast  1. slabš. slaboten, bolehen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
herostrát  knjiž., ekspr. kdor stori slabo, nedopustno dejanje, da bi postal slaven:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hudôben  ki drugim želi in povzroča slabo, hudo:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ìndispozícija  knjiž. nerazpoloženje, slabo počutje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ječáj  enakomeren, slaboten, bolečino izražajoč glas:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ječáti  1. dajati enakomerne, slabotne, bolečino izražajoče glasove:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kílav  1. slabš. šibek, slaboten, bolehen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kílavec  1. slabš. šibek, slaboten, bolehen človek:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
klémpati  ekspr. 1. slabo, nevešče; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
koláps  med. 1. nenadna telesna slabost zaradi nezadostnega krvnega obtoka:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
kratkorépec  nav. mn., zool. višje razviti raki s petimi pari nog hodilk in slabo razvitim zadkom; rakovica; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
krmežljávec  slabš. slaboten, nesposoben človek:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kržljàv  nav. ekspr. slabo razvit, zakrnel:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kržljávec  ekspr. slabo razvita, zakrnela žival, rastlina:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
láik  1. kdor se na kako stroko slabo spozna, nestrokovnjak:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
máček  nav. ekspr. slabo počutje, razpoloženje, navadno po nezmernem uživanju alkohola:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
makulatúra  1. tisk. slabo tiskana, izdelana knjiga ali tiskovina:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
medlíka  ekspr. izčrpan, slaboten človek:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
meglà  1. v ozračju nizko nad zemljo zgoščeni vodni hlapi, ki povzročajo slabo vidljivost:; ž, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si wiki
morbíden  knjiž. bolehen, slaboten:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
morbídnost  knjiž. bolehnost, slabotnost:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nadlegováti  1. s času, položaju neprimernimi zahtevami, dejanji povzročati komu neprijetnosti, slabo voljo:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nadléžen  ki s času, položaju neprimernimi zahtevami, dejanji povzroča komu neprijetnosti, slabo voljo:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nadlóžnost  star. onemoglost, slabost:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nèdohránjen  premalo, preslabo hranjen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nèják  star. šibek, slaboten:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nèrôden  ki ne rodi ali slabo rodi:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nevrasteníja  med. bolezen, ki nastane zaradi izčrpanosti živčevja, živčna slabost:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nèvrême  knjiž. slabo vreme:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
níčast  ekspr. 1. zelo majhen, slaboten:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
odléči  1. s smiselnim osebkom v dajalniku izraža izboljšanje počutja pri slabosti, bolečinah:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
odlégati  s smiselnim osebkom v dajalniku izraža izboljševanje počutja pri slabosti, bolečinah:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ogúljenec  slabš. kdor je slabo, zanemarjeno oblečen:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ohábel  star. slaboten, medel:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
okrevalíšče  zdravstvena ustanova za izboljšanje zdravja slabotnih, bolehnih ljudi in ljudi po prestani hujši bolezni:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
oligo...  nanašajoč se na majhen, maloštevilen, slaboten:; prvi del zloženk, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
omótica  1. stanje nejasnega, nepopolnega zavedanja, zlasti z občutkom telesne slabosti:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
packaríja  slabš. 1. jed, navadno slabo pripravljena:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
píškavec  1. slabš. slaboten, bolehen, šibek človek:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
podočnják  1. modrikasta polkrožna lisa pod očesom zaradi utrujenosti, slabokrvnosti:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
poslabéti  brezoseb., knjiž. postati slabo:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prekílav  slabš. prešibek, preslaboten:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ràkrána  publ. velika, nevarna slabost, napaka:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sekírati  pog. s pretiranimi zahtevami povzročati komu neprijetnosti, slabo voljo:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
síten  1. ki z majhnimi, vztrajnimi zahtevami povzroča komu neprijetnosti, slabo voljo:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
skrókanost  pog. slabo počutje, razpoloženje po zabavi, na kateri se zlasti veliko pije in ki traja pozno v noč:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
skrpucálo  slabš. kar je slabo, nekvalitetno:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
skrpúcati  slabš. slabo, nekvalitetno; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
slabíčen  knjiž. slaboten:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   1 101 201  



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA