besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: slab   zadetki: 501-600



dogmatízem  knjiž., nav. slabš. mišljenje ali ravnanje, ki ne dopušča pomislekov, ugovorov, dokazovanja:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dogmatizírati  knjiž., nav. slabš. dajati čemu značilnosti dogme:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
doktrinár  nav. slabš. kdor se natančno, togo drži doktrine:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
doktrinárstvo  nav. slabš. doktrinarsko mišljenje ali ravnanje:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dolgogrívec  slabš. kdor ima dolge lase:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dolgovézen  slabš. ki zelo obširno, s številnimi podrobnostmi kaj pripoveduje, obravnava:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dolgovéziti  slabš. zelo obširno, s številnimi podrobnostmi kaj pripovedovati, obravnavati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dolgovéznež  slabš. kdor zelo obširno, s številnimi podrobnostmi kaj pripoveduje, obravnava:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dolgovéznost  slabš. lastnost, značilnost dolgoveznega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dónda  1. slabš. veliko, nerodno dekle:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
donosnosten  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Ključne besede: nadomestljiva vrednost, vrednost pri uporabi, čista prodajna cena, denar ustvarjajoča enota, knjigovodska vrednost, nabavnovrednostna metoda, prodajnovrednostna metoda, donosnostna metoda, reprodukcijska vrednost, nadomestitvena vrednost, fizično poslabšanje ...
dopustnikovati  nedov., vir: I; povezave: najdi.si Primer: "Takole bom rekel: imam bolj slabe izkušnje, saj skoraj vsako leto nastane kakšen problem s hrvaško vlado." Predsednik JANEZ DRNOVŠEK, v Nedeljskem Dnevniku, o tem, zakaj ne dopustnikuje na dalmatinski obali, temveč na avstrijskem Koroškem.
dotičnež  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Naj bo jasno, da če bi se ta domneva potrdila, bi se kljub priznavanju genialnosti zamisli in izvedbe (in mučeniški vztrajnosti) že slabo mnenje, ki ga gojim do dotičneža, še poslabšalo.
doveden  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Polprevodnik je monokristalna snov, ki ima brez dovedene energije lastnosti električnega izolatorja, pri dovolj veliki dovedeni energiji pa ima lastnosti slabega električnega prevodnika.
drájna  slabš. 1. slaba, poulična popevka:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drájsati  pog., slabš. drgniti, guliti:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dráva  cigareta slabše kakovosti z imenom Drava:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
dražíti  nedov., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Najprej so tu nakupi učbenikov in študijske literature, ki se praviloma dražijo s stopnjo študija, knjižnice pa s slabim knjižnim fondom ne omogočajo izposoje literature vsem dijakom in študentom.
dremúh  slabš. kdor {rad} dremlje:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drétar  slabš. čevljar; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drgájsati  slabš. drgniti:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drhál  slabš. 1. neurejena množica ljudi:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dŕma  nar. slabša trava, ščavje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drobnè  ekspr. droben, slaboten človek, zlasti otrok:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drobnè  ekspr. droben, slaboten človek, zlasti otrok:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drobníček  ljubk. droben, slaboten otrok:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drobnjávec  ekspr. droben, slaboten otrok:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drómelj  -na in -mlja; m, vir: B; povezave: nova beseda najdi.si. Primer: Ja res je tudi meni drajsa če so 4-je noter in na ovinku se hitro sliši rajsanje pa me zanima ali je varijanta da bi dal feltno tam ko sede na dromelj malo zbrusit ali bi jo preveč oslabil?
drugačnomisleč  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Nekje sem že napisala, da so določene teme, kjer leta naredijo "drugačnomisleče".... In nič slabega ni v tem.
drvájsati se  nar. dolenjsko, slabš. poditi se, divjati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drzún  slabš., redko drzen človek:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
duhovíčiti  1. slabš. brezuspešno si prizadevati govoriti duhovito:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dúš  nar., slabš., v zvezi koruzni duš koruzni kruh, koruzni žganci:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dvokanalec  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Bolš bo da kupiš enega bol kvalitetenga dvokanalca kot za isti $ slabšega štirikanalca.
dvookroglast  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Življenje tod niti ni bilo slabo, saj smo imeli obilo hrane, vode na pretek in tudi tako mrzlo ni bilo, pa vendar smo si želeli vrniti v svet, kjer obstajajo pravokotne škatle z gibljivimi lutkami, kjer obstajajo dvookroglasti ali štiriokroglasti konji in kjer smo zapustili naše zveri.
dvoslika  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Pri dveh tretjinah bolnikov se bolezen začne s ptozo vek in dvoslikami, pri eni šestini se kaže sprva kot prizadetost bulbarnega mišičja, pri 10% pa kot oslabelost udov.
dvožívkarstvo  slabš. nenačelnost, neznačajnost:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
džáur  slabš., nekdaj, za muslimane kdor ne pripada muslimanski veri, zlasti kristjan; nevernik, drugoverec:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
eksponènt  1. nav. slabš., navadno s prilastkom kdor dela po navodilih kake skupine, zlasti politične:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ekstínkcija  fiz. oslabitev svetlobe pri prehodu skozi snov; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
epigón  nav. slabš. kdor posnema dela pomembnejših vzornikov, navadno v umetnosti:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
epigónstvo  nav. slabš. posnemanje del pomembnejših vzornikov, navadno v umetnosti:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
estetizírati  knjiž., nav. slabš. razpravljati o čem s stališča lepega, zlasti glede na obliko:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
fading  rad. začasna oslabitev sprejema zaradi sprememb v jakosti magnetnega polja:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
fakín  1. slabš. malovreden, postopaški človek:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
fakináža  slabš. malovredni, postopaški ljudje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
fakínstvo  slabš. malopridnost, postopaštvo:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
falót  pog., ekspr. slab, malopriden človek:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
falotaríja  pog., ekspr. slabo, malopridno dejanje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
famózen  ekspr. 1. splošno znan, zlasti zaradi slabih lastnosti, značilnosti; zloglasen, razvpit:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
fantè  slabš. nedorasel fant:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
fár  slabš. duhovnik:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
farizéjstvo  slabš. hinavščina, licemerstvo:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
fárški  1. slabš. duhovniški:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
fígast  pog., ekspr. nesposoben, slab:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
fígav  pog., ekspr. ničvreden, slab:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
figuránt  1. nav. slabš. kdor ima kako {pomembnejše} mesto ali položaj, njegove funkcije pa dejansko opravljajo drugi:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
filíster  nav. slabš. samozadovoljen, v mišljenju in dejanju omejen človek:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
filístrstvo  nav. slabš. lastnosti filistrov:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
filozofáster  slabš. kdor neznanstveno razpravlja o filozofskih vprašanjih:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
fírerski  slabš. tak kot pri firerju:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
fiskalíst  knjiž., nav. slabš. kdor pretirano zagovarja fiskalne dajatve:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
flájcka  nar., slabš. vlačuga, prostitutka:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
flájdra  slabš. vlačuga, prostitutka:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
flándra  slabš. vlačuga, prostitutka; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
flávza  nav. mn., pog., slabš. neumnost, čenča:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
flénča  nar., slabš. lahkomiselna, lahkoživa ženska:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
flínta  pog., nav. slabš. puška:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
frákar  slabš., nekdaj človek iz meščanskih krogov, ki s svojim vedenjem kaže, da se ima za družbeno več vrednega:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
frakaríja  slabš., nekdaj frakarji:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
frákarstvo  slabš., nekdaj lastnost, značilnost frakarjev:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
frakcionáštvo  slabš. pojavljanje, obstajanje frakcij:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
frankístičen  nav. slabš. nanašajoč se na španskega generala Franca:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
frazáriti  slabš. pri govorjenju uporabljati fraze, puhlice:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
frázast  slabš. poln fraz, puhlic:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
frazêr  slabš. kdor pri govorjenju rad uporablja fraze, puhlice:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
frazêrski  slabš. nanašajoč se na fraze, puhlice:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
frazêrstvo  slabš. govorjenje ali pisanje, ki je polno fraz, puhlic:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
frfúlja  slabš. površna, lahkomiselna ženska:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
fríc  slabš. nemški vojak:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
frís  nižje pog., nav. slabš. obraz:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
furtimáški  knjiž., slabš. skriven, tajen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gíngav  nar. vzhodno šibek, slaboten, bolehen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gíniti  knjiž. 1. slabeti, hirati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gizdalínček  slabš. manjšalnica od gizdalin:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gladúh  slabš., redko lačen človek; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
glaváč  slabš. kdor ima debelo, veliko glavo; debeloglavec:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
glaváča  slabš. debela, velika glava:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
glavúra  slabš. debela, velika glava:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
glíha  pog., v zvezi gliha vkup štriha ljudje podobnih, navadno slabih lastnosti se radi družijo, dobro razumejo; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gobcáti  slabš. veliko, predrzno govoriti:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gobezdáč  pog., slabš. kdor {rad} veliko, predrzno govori:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gobezdálo  pog., slabš. kdor {rad} veliko, predrzno govori:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gobezdáški  pog., slabš. ki {rad} veliko, predrzno govori:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gobezdáti  pog., slabš. veliko, predrzno govoriti:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gobezdàv  pog., slabš. ki {rad} veliko, predrzno govori:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gobezdávec  pog., slabš. kdor {rad} veliko, predrzno govori:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gobezdávost  pog., slabš. lastnost človeka, ki {rad} veliko, predrzno govori:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gobezdúlja  pog., slabš. ženska, ki {rada} veliko, predrzno govori:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
godrnjálo  slabš. godrnjavec, godrnjač:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   1 101 201 301 401 501 601 701 801 901  



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA