délčen |
-čna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: Seveda pa so lahko ob tako kratkih časih po prapoku poleg delcev standardnega modela sestavljali vesolje tudi kakšni drugi delci (kot jih na primer napovedujejo teorije poenotenja), tako da je delčna sestava in s tem celotno razmerje kinetična energija: mirovna masa tako mladega vesolja neznana.
demografíja |
statistično proučevanje sestava, rasti prebivalstva:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
denaverinijev |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
SESTAVA: 1 ml raztopine vsebuje 40 mg denaverinijevega hidroklorida v propilenglikolu.
|
dermatoglifika |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Antropometrične karakteristike, morfološke karakteristike, somatotipi, sestava telesa in dermatoglifika: praktične vaje.
|
detašmá |
voj. nižja vojaška enota, ki se zaradi posebne naloge izloči iz sestava višje enote; izločena enota:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dietilamid |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
LSD - dietilamid lisergične kisline (nemško Lysergsäurediaethylamid) je močna sintetična droga. Njena kemijska sestava je C20H25N3O.
|
diglicerid |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
SESTAVA: Rastlinska olja, voda, rastlinska olja (strjena), sol, emulgator (mono in digliceridi jedilnih maščobnih kislin, mono in digliceridi estra citronske kisline od jedilnih maščobnih kislin), sredstvo za kisanje citronska kislina, sredstvo za konzerviranje kalium sorbat, aroma, barvilo ß - karotin.
|
dikalcijev |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
SUROVINSKA SESTAVA: koruza, žita in dovoljeni mlevski proizvodi, beljakovine rastlinskega izvora, rastlinsko olje, dikalcijev fosfat, apnenec, sol, melasa, premiks.
|
dimetilglicin |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
SESTAVA: 1 ml vsebuje 100 mg N-N-dimetilglicina (DMG).
|
drugačnozvrsten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V sklepni, osmi točki sistemskega vzporejanja predložnih zvez, poimenovani Nadaljnje smernice raziskovanja predložnega sistema, so izražene nujne dodatne in razširitvene, a v tem časovnem okviru neuresničljive možnosti za raziskovanje predložnega sestava v razvoju slovenskega knjižnega jezika, ki izhajajo iz samozavedanja o nezadostnosti obsega gradiva, načinov obravnave, širine primerjave ipd., ob upoštevanju celotnega biblijskega prevoda še popolnejše in sistematično preverjanje z mogočimi tujejezičnimi predlogami (upoštevanje nemške Rosalinove predloge), vzporejanje z rabo v isto- (nujnost primerjave s Küzmičevim prevodom iz l. 1771) ali drugačnozvrstnih
besedilih sploh ali v drugih besedilih istega avtorja, ki bi potrdila, izpopolnila ali ovrgla izsledke danega vzorca, ter vzporejanje z narečnim gradivom, ki bi pokazalo (ne)ujemalnost govorjene rabe s knjižno.
|
grajênost |
ustroj, sestava, kompozicija:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
kemízem |
kem. kemična sestava česa:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pòdsestàv |
strojn. skupina strojnih delov, ki v okviru sestava predstavlja tehnološko, funkcijsko enoto:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
sónce |
1. nebesno telo, okoli katerega krožijo zemlja in drugi planeti našega zvezdnega sestava:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
struktúra |
1. kar je določeno z razporeditvijo elementov, razmerji med elementi, ki sestavljajo kako snov, predmet; zgradba, sestava:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ustròj |
knjiž. 1. zgradba, sestava:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ustrójstvo |
zastar. zgradba, sestava:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zgrádnja |
knjiž. zgradba, sestava:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zgrája |
1. zastar. zgradba, sestava:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| |