|
dvójničen |
-čna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: Na pravi vir tega nenavadnega izraza pa še vedno kaže dvojnična izgovarjava samoglasnika e (kakor v besedi jebenti - gl. SSKJ), saj ni nujno ozek kot v besedi "bel" (kjer bi ga lahko opremili z ostrivcem), temveč lahko tudi širok in bi ga označili s strešico.
|
dvoleksemski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Z dvoleksemskimi in z vezalnim veznikom povezanimi parafrazami je skušal Trubar verodostojno podati široko pomensko polje hebrejske besede.
|
|
dvomišljenje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kajti z rabo te besede človek priznava, da spletkari s stvarnostjo; s svežim aktom dvomišljenja človek to vednost briše; in tako dalje v nedogled, z lažjo vedno en skok pred resnico.
|
|
dvonaglasnica |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Po SSKJ ima prva beseda dva naglasa: nezamúdna (čas nezamudno beži), vendar bomo glede na valujoč ritem celotne pesmi prvi naglas rekli manj izrazito kot drugega --- kar nasploh večkrat velja za dvonaglasnice.
|
|
dvonočen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Šel sem na trodnevno/dvonočno jadranje okoli Whitsunday Islands - odlično (sicer je pa tako vse, kar sem do sedaj počel :)))
|
|
dvópíčje |
lingv. ločilo, ki uvaja naštevanje, razlaganje, dobesedno navajanje; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvopik |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Najpogostejši pri nas živeči sta sedempikčasta polonica in dvopika.
|
|
dvopoložajen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Odložišča: zaprt, zaklenljiv, osvetljen in ohlajen predal pred sovoznikom; koš za smeti na sredinski konzoli; zaprt in ohlajen predal med prednjima sedežema (hkrati dvopoložajna opora za roke); držalo za pijačo med sedežema; odprti predali v stranskih vratih; žepa na hrbtiščih prednjih sedežev.
|
|
dvopoveden |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ob zgledu pišejo kratka, eno-/dvopovedna zasebna besedila, s katerimi nagovorijo naslovnika ali se odzovejo na besedila drugega.
|
|
dvosestavinski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Osebek povedi je dvosestavinski oziroma dvočlenski, pri čemer je treba opozoriti tudi na Kersnikov stilizem --- pozaimljeno ponovitev besede starost z vlogo prislovnega določila časa (z njim).
|
|
dvosklonskovezaven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Razčlemba gradiva je potekala, da se izognemo nepreglednosti zaradi obsežnosti in zapletenosti vzporejanja zgledov iz štirih besedil, po klasični hierarhični razdelitvi: po posameznih predlogih znotraj dveh skupin pravih in nepravih predlogov, in sicer glede na sklonskovezavno zaporedje (od rodilnika do orodnika), od enosklonsko- do dvosklonskovezavnih in trosklonskovezavnega za).
|
|
dvózlóžnica |
lingv. dvozložna beseda:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
džemba |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Nastopajo: Kontrabant. Zasedba: Bela Szsomi Kralj (harmonika, kitara, vokal), Janez Vranjek ml (bobni, džemba, vokal, žlice, ribežen, tamburin), Urh Vrenjak (kitara, bendžo, mandolina, vokal), Vid Klančičar (kontrabas, vokal), Dušan Železnikar (kitara, vokal), Sašo Debelec (klarinet, saksofon, flavta, mandolina), Matjaž Medvešek (violina, vokal).
|
|
džipovski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Če bi se vam mogoče zaželelo polemiziranja, na njega ne bom odgovarjal saj nisem zdravnik, zato se obrnite raje na svojega osebnega zdravnika, in z njim spregovorite par besed o koristnosti džipovskega in klasičnega planinstva.
|
|
džumad |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Leta 1077 je končal svoj drugi matematični traktat Komentarji o nekaterih problemih k Evklidovemu delu, kjer je na koncu zapisal na običajen način za tiste čase: "Zaključek črnitve te beline se je zgodil v mestu (...) v tamkajšnji knjižnici, na koncu džumada al-ula štiristo sedemdesetega leta (v sredini decembra 1077)."
|
|
eksegéza |
knjiž. besedna ali stvarna razlaga kakega teksta, zlasti svetega pisma:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekspozitúra |
1. manjša enota zunaj sedeža organizacije, podjetja, za katero opravlja določene posle; predstavništvo, izpostava:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
elizíja |
lingv. opustitev končnega {besednega} samoglasnika pred besedo, ki se začenja s samoglasnikom; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
emendácija |
lit. izboljšava, poprava nejasnega ali pokvarjenega dela besedila:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enakozvóčnica |
lingv. beseda, ki ima enako zvočno ali pisno podobo kot druga beseda, a drugačen pomen; homonim; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enklítika |
lingv. breznaglasna beseda, ki se opira na naglašeno besedo pred seboj, naslonka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enklíza |
lingv. besedna breznaglasnost ali nenaglašenost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ênozlóžnica |
lingv. enozložna beseda:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eozóik |
geol. mlajše obdobje praveka, v katerem so nastajale usedline z jasnimi sledovi življenja; algonkij; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
epífora |
lit. ponovitev iste besede ali besedne skupine na koncu zaporednih stavkov ali verzov; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
epitáf |
knjiž. besedilo mrtvemu na nagrobniku; nagrobni napis:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
epíteton |
lit. atributivna beseda ali besedna zveza, ki natančneje določa samostalnik, pridevek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
éta |
sedma črka grške abecede:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
etimologíja |
lingv. veda o zgodovini besed, posebno njihovega izvora in pomena:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
etimologizírati |
lingv. iskati etimologijo besede:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
étimon |
lingv. najstarejša besedna oblika, iz katere se lahko izvaja kaka beseda; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
evfemízem |
lingv. beseda, pomen ali zveza, s katero se izognemo neprijetnemu, včasih tudi neprimernemu izrazu; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
evharistíja |
rel. tretji od sedmih zakramentov katoliške cerkve, sveto rešnje telo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
evrokomunízem |
publ. politična smer v nekaterih zahodnoevropskih komunističnih strankah v sedemdesetih letih 20. stoletja, ki se zavzema za mirno, nerevolucionarno spreminjanje družbe in za samostojno, razmeram v posameznih državah prilagojeno delovanje komunističnih strank:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
f |
f êfa tudi f-ja, sedma črka slovenske abecede:; m neskl.,m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
fácies |
geol. skupek petrografskih in paleontoloških značilnosti usedlin na kakem kraju:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fáeton |
nekdaj lahka visoka dvosedežna kočija:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fianketírati |
šah. postaviti lovca z osnovnega polja na sosednje polje velike diagonale:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fiankéto |
šah. postavitev lovca z osnovnega polja na sosednje polje velike diagonale, krilni razvoj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fígamóž |
pog., ekspr. kdor ne drži dane besede, obljube:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
filiála |
enota, organizacijsko ločena od glavnega sedeža delovne organizacije, s precej samostojnim poslovanjem, podružnica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
formánt |
lingv. oblikoslovna prvina, ki iz podstave tvori besedo ali obliko, obrazilo; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
formulácija |
besedna oblika izrazitve česa:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
formulírati |
z besedami izraziti kaj:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fótoromán |
roman manjše umetniške vrednosti, katerega dogajanje prikazujejo fotografije s kratkim besedilom:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fótotelegrám |
ptt fotografski posnetek na elektromagnetni način posredovane fotografije, besedila; telefoto:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
francozováti |
star. vpletati v svoj jezik besede ali značilnosti francoskega jezika:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fráza |
1. besedna zveza, ki zaradi pogostne, nepristne rabe izgubi svojo vsebinsko vrednost, puhlica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
frazeologém |
lingv. stalna besedna zveza, katere pomen je popolnoma ali delno predvidljiv ali ni predvidljiv iz pomena besed, ki jo sestavljajo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
geminácija |
lingv., lit. zaporedna ponovitev glasov, zlogov ali besed, podvojitev; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gêsljenje |
lingv. določanje besednih enot za gesla ali podgesla v slovarju, enciklopediji:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
geslóvnik |
lingv. abecedni seznam besednih enot, določenih za gesla ali podgesla v slovarju, enciklopediji:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
glaciologíja |
veda o delovanju ledenikov v sedanjosti in v geološki preteklosti; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
glágol |
lingv. pregibna beseda, ki lahko izraža dogajanje v času, naklonu in načinu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
glaskoválen |
šol., v zvezi glaskovalna metoda metoda pri pouku branja, po kateri se najprej berejo posamezni glasovi, nato pa vežejo v besedo; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
glaskováti |
šol. brati nevezano posamezne glasove v besedi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
glén |
drobnozrnata usedlina počasi se gibajočih vod:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
glína |
gnetljiva usedlina, ki se uporablja kot surovina zlasti v lončarstvu, kiparstvu in opekarstvu:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
glosár |
1. seznam manj znanih, tujih besed, dodan tekstu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
góvor |
1. oblikovanje besed, stavkov z govorilnimi organi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
govoríti |
1. oblikovati besede, stavke z govorilnimi organi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gráden |
bot. hrast z dolgopecljatimi listi in sedečimi plodovi, Quercus petraea; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
graduále |
rel. besedilo, navadno iz psalma, ki se moli ali poje pri maši med berilom in evangelijem, stopniški spev; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gráševec |
min. aragonit v obliki kroglic, ki se useda v toplih vrelcih; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gregorijánski |
v zvezah: astr. gregorijanski koledar koledar, ki ga je vpeljal Gregor XIII. in je še sedaj veljaven; muz. gregorijanski koral {staro}krščanska enoglasna liturgična glasba, ki jo je uredil Gregor Veliki; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gugálnica |
priprava za guganje, navadno v obliki visečega sedeža:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gveríla |
zlasti v neevropskih deželah bojevanje v majhnih skupinah na zasedenem ozemlju proti okupatorju ali v državljanski vojni:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
héjslovánstvo |
slabš., nekdaj pretirano navdušenje za slovanstvo, ki se kaže zlasti v besedah, govorjenju:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hektográf |
nekdaj stroj za razmnoževanje odtisov s plošče, na kateri je besedilo ali risba narejena s posebnim črnilom:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
heptán |
kem. nasičen ogljikovodik, katerega molekula vsebuje sedem atomov ogljika; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hermelíka |
1. bot. zdravilna rastlina s širokimi, mesnatimi listi in rumeno zelenimi cveti, Sedum maximum:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hiperním |
lingv. beseda v odnosu do besede, katero pojmovno, pomensko vsebuje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
hiper... |
za izražanje visoke stopnje, povečanja, pretiranosti tega, kar je pomen osnovne besede:; predpona v sestavljenkah, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hipokorístikon |
lingv. ljubkovalno ime, ljubkovalna beseda:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
Hipókratov |
v zvezah: knjiž. Hipokratova prisega nekdaj besedilo, ki vsebuje moralna načela zdravniškega poklica in dela; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hiponím |
lingv. beseda v odnosu do besede, katera jo pojmovno, pomensko vsebuje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
hókuspókus |
ekspr. 1. čarovne besede, čarovna znamenja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
holocén |
geol. mlajša, sedanja doba kvartarja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
homilíja |
rel. govor z razlago svetopisemskega besedila:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
homoním |
lingv. beseda, ki ima enako zvočno ali pisno podobo kot druga beseda, a drugačen pomen, enakozvočnica; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
homúlica |
bot. rastlina z mesnatimi listi in drobnimi zvezdastimi cveti, Sedum:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hrvátiti |
1. vpletati v svoj jezik besede ali značilnosti hrvatskega jezika:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hudíčati |
ekspr. preklinjati z besedo hudič:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
idióm |
1. lingv. {stalna} besedna zveza, fraza, značilna za določen jezik ali narečje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ilustrácija |
1. risba, slika kot pojasnilo, okras {tiskanega} besedila:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
imé |
1. beseda, več besed, ki se uporabljajo za razlikovanje, določevanje; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
ìndeklinábile |
lingv. nesklonljiva, nepregibna beseda; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
infíks |
lingv. oblikoslovna prvina, ki se vstavlja v besedo, navadno v koren:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
interpolácija |
1. knjiž. v prvotno besedilo vstavljene besede ali stavki; vstavek, vrinek:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
interpolátor |
knjiž. kdor vstavi besede ali stavke v prvotno besedilo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| |
1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 2.201 2.301 
