|
nèosébek |
-bka; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
osébek |
1. lingv. stavčni člen v imenovalniku, nadrejen povedku, ki v tvorniku izraža vršilca dejanja ali nosilca stanja, v trpniku pa cilj glagolskega dejanja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pòdosébek |
-bka; m, vir: B; povezave:
|
|
posébek |
nar. priboljšek, poslastica:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vsébek |
-bka; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
aloploid |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Aloploid je osebek, ki vsebuje gene različnih ločenih speciesov (vrst).
|
|
altekameraden |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Taisti osebek od časa do časa odpira rane in povzroča zdrahe, ekrat na altekameraden party-ju v DRažgošeh, drugič z svojim domnevnim antipodnim ideološkim dvojčkom Heiderjem o AVNOJU pomorduje in kot pravnik meša hruške in jabolka (zločin kolaboracije in zločin genocida nad Slovenci).
|
|
antigenost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Idiotipi (idiotypes; Idiotypen) so antigene determinante, značilne za nek določen osebek; idiotip pomeni tudi antigenost variabilne regije posamezne imunoglobulinske molekule. (Naegeli, 1884).
|
|
čezse |
zaim., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kako seči izven sebe? Čezse že, a semkaj, tu, tja, prav blizu, najbliže.
|
|
dvosestavinski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Osebek povedi je dvosestavinski oziroma dvočlenski, pri čemer je treba opozoriti tudi na Kersnikov stilizem --- pozaimljeno ponovitev besede starost z vlogo prislovnega določila časa (z njim).
|
|
mórati |
1. z nedoločnikom izraža nujnost, nujno posledico, da osebek uresniči dejanje; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
napréj |
1. izraža gibanje ali usmerjenost od čelne, sprednje strani glede na osebek,; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
navzád |
knjiž. izraža gibanje ali usmerjenost proti hrbtni, zadnji strani glede na osebek; nazaj:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
navzémati se |
z rodilnikom prihajati v stanje, ko postane osebek bogatejši za kako lastnost:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
navzéti se |
z rodilnikom priti v stanje, ko postane osebek bogatejši za kako lastnost:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
navzpréd |
star. izraža gibanje ali usmerjenost od čelne, sprednje strani glede na osebek; naprej:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nazáj |
1. izraža gibanje ali usmerjenost proti hrbtni, zadnji strani glede na osebek,; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nêsti |
1. držati kaj navadno težjega tako, da prehaja vsa teža na osebek, in hoditi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nosíti |
1. držati kaj navadno težjega tako, da prehaja vsa teža na osebek, in {večkrat} hoditi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
obúpati |
priti v stanje, v katerem osebek ne vidi možnosti za rešitev iz težkega položaja:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
obupávati |
biti v stanju, v katerem osebek ne vidi možnosti za rešitev iz težkega položaja:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
obupováti |
biti v stanju, v katerem osebek ne vidi možnosti za rešitev iz težkega položaja:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
odhájati |
1. izraža, da osebek s hojo, premikanjem dela, da ni več ali da je na določenem mestu:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
odíti |
1. izraža, da osebek s hojo, premikanjem napravi, da ni več ali da je na določenem mestu:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
odlágati |
1. delati, da osebek kaj preneha imeti v roki, na sebi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
odložíti |
1. narediti, da osebek kaj preneha imeti v roki, na sebi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
osébkov |
nanašajoč se na osebek:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prepustíti |
1. dati komu pravico, možnost, da dobi kaj, do česar ima določeno pravico osebek:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prirojèn |
ki ga ima osebek ob rojstvu zlasti kot posebnost:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
privolíti |
z besedo, kretnjo izraziti, da se uresničitvi česa, kar navadno zadeva osebek, ne nasprotuje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
privoljeváti |
z besedo, kretnjo izražati, da se uresničitvi česa, kar navadno zadeva osebek, ne nasprotuje:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
priznáti |
1. z besedo, kretnjo izraziti, da je osebek storilec tega, česar je obdolžen:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
priznávati |
1. z besedo, kretnjo izražati, da je osebek storilec tega, česar je obdolžen:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tajíti |
1. z besedo, kretnjo izražati, da osebek ni storilec tega, česar je obdolžen:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
utajíti |
1. uspeti v tajenju tega, česar je osebek obdolžen:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vratolòm |
ekspr. 1. dejanje, pri katerem si osebek lahko zlomi vrat:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vstrán |
1. izraža mesto, položaj desno ali levo glede na osebek:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapustíti |
1. izraža, da osebek s hojo, premikanjem naredi, da ni več na določenem mestu:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapúščati |
1. izraža, da osebek s hojo, premikanjem dela, da ni več na določenem mestu:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatajíti |
1. z besedo, kretnjo izraziti, da osebek ni storilec tega, česar je obdolžen:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavídati |
čutiti veliko nezadovoljstvo, da kdo ima, je deležen česa, kar si osebek želi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavíst |
občutek velikega nezadovoljstva, da kdo ima, je deležen česa, kar si osebek želi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|