|
drínk |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: BTW: sm vsak dan v Kranju tko v šoli kot tut privat zvečer pa tko čez dan k se hod po drinkah pa tko pa sem včasih tut na jesenicah na drinki pa to in ti ...
|
drískav |
nanašajoč se na drisko:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drive |
m neskl., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: gl. angl.: Edino če hočeš une na photo locations slikat, pol pa rabiš v GT mode it tja, čeprav tut to rešim tako, da kje na progi obstojim med driveom pa tam posnamem kako still fotko (počekiri zadnje pri RX8 slikce - tam prot koncu kroga sem pod mostom obstal).
|
drkáč |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Klub veselih drkačev vas naproša, da se javite na redno kontrolo.
|
drkajoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Rekla je da mi bo odplesala striptiz, da rada pleše striptiz, če si ga moski, ki jo gleda drka, da jo rajca misel na drkajočega moškega.
|
|
drkalíšče |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: Ekhm ekhm...sm lih dons nove gume zadaj dal...tko da ne vem kako bo...hehehe, mogoče kakšn krog,,...tok da vidm kako je kej na drkališču, več pa ne...pardon, dirkališču...se opravičujem ...
|
dŕnast |
alp. porasel z nizko gorsko travo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drnáten |
redko zarasel, neobdelan:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drníce |
knjiž., redko, v zvezi drnice igrajo bliska se v daljavi; ž mn., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drnína |
1. neobdelan, divje porasel svet:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drnorézec |
delavec, ki se ukvarja z rezanjem ruše; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drò |
nar. koroško izraža pritrjevanje; seveda, da:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
drób |
delci zdrobljene snovi, zlasti sena:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dróba |
petr. usedlina z drobci starejših usedlin in magmatskih kamnin; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drobcan |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tako lahko izvemo kako in čemu takšne res drobcane napravice, lahko si ogledamo galerije slik ali pa se podučimo o rabi nanotehnologije v medicini, fiziki, ... ali o pravnih vprašanjih, ki jih zastavljajo spretno razporejeni atomi.
|
|
drobčken |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Topla predjed: tudi tokrat njihova značilnost, drobčkeni njoki (seveda doma narejeno) v omaki tržiškega radiča.
|
|
drobeč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
toda dragi moji kaj ste iskali / takrat na pozabljenih poteh od obale do obale / ob rtičih kjer se grebeni hladne vode / mešajo s hrepenenjem po soncu / drobečim se kos za kosom v zamolkle globine / jantarskega večera / kaj ste iskali na tistih poteh / razprostrtih ob boke neizprosnega pričakovanja
|
|
drôben |
1. ki ima razmeroma majhne razsežnosti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
drobílen |
ki se rabi za drobljenje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drobížen |
nanašajoč se na drobiž:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drobljív |
ki se {rad} drobi:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drobníca |
rabi se samostojno ali kot prilastek necepljena hruška, češnja ali njun sadež:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drobníčiti |
ekspr., redko živahno se oglašati s kratkimi glasovi; drobiti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drobnjákarski |
1. nanašajoč se na drobnjakarje ali drobnjakarstvo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drobnjákarstvo |
1. ekspr. miselnost, lastnosti drobnjakarjev:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drôbnoburžoázen |
nanašajoč se na drobno buržoazijo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drobnoceličen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zdravniki so ji 1995 odkrili drobnocelični žlezni rak na pljučih (pljučni adenokarcinom), ki se je razširil na jetra, trebušno slinavko, v trebušno votlino, na bezgavke in vranico.
|
|
drobnogléden |
1. nanašajoč se na drobnogled; mikroskopski:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drôbnokapitalístičen |
nanašajoč se na drobne kapitaliste:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drôbnolastníški |
nanašajoč se na drobne lastnike ali drobno lastništvo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drobnonapiljen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Plodov običajno ne razvijejo, če pa jih že, nimajo uporabne vrednosti. Kultivarji japonskih okrasnih češenj so v knjigah običajno opisani pri drobnonapiljeni češnji (Prunus serrulata).
|
|
drobnoploden |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Drobnoplodne sorte s češnjevo velikimi in okroglimi ali majhnimi hruškastimi plodovi ne zahtevajo posebnih gojitvenih naporov, zato pa na domiselno garniranem krožniku razvedrijo vsak poletni obrok.
|
|
drôbnoproizvajálski |
nanašajoč se na drobne proizvajalce:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drobnožilen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Napravljena je bila replantacija tričlenih prstov, ki so se kljub omrzlinam po večkratni ponovitvi drobnožilnih povezav rožnato obarvali.
|
|
drobno... |
nanašajoč se na droben:; prvi del zloženk, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drobtínar |
ekspr. kdor se poteguje, bori za malo pomembne stvari:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drobtínčar |
ekspr. kdor se poteguje, bori za malo pomembne stvari:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drobtínčarski |
ekspr. ki se poteguje, bori za malo pomembne stvari:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drobtinčarsko |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Majhnost (temeljni problem) ostaja: / država se z regijo sestaja. / Država pač širokopotezno / deluje: drobtinčarsko ustrezno.
|
|
drobtinčica |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
In je še rekla hvala. Za vse drobtinčice pomoči.
|
|
dróg |
1. dolg, raven, v prerezu navadno okrogel predmet, ki se rabi kot nosilec, opornik, orodje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dróga |
1. nav. mn., farm. surovina rastlinskega ali živalskega izvora, ki se uporablja v zdravilstvu:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drogeraš |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Lej, drogeraš je tud zasvojen z drogo, pa to v resnic ni dobr zanj.
|
|
drogerašica |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Iz vseh je pobegnil in iz Splita ga je izvlekla njegova punca, tudi drogerašica.
|
|
drogeraški |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Saj je jasno - najprej so jih zjebali angleži (kot ves bližnji vzhod), potem so se malo sami tepli, pa rusi, pa cia, pa potem ves zahodni svet, ki jih je po odhodu pustil kot drek na dežju, pa razni ajatole, pa drogeraška mafija, itd ...
|
|
drogica |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Fora je v tem, da se že nekaj časa prej nism počutla dobro-ampak to si je tako težko priznat-vmes je blo tut nekej drogice, pravzaprav že kr nekej časa sm se ukvarjala s tem sranjem, ki me je počasi ubijalo..me delalo manj aktivno, kot sem bila navajena.
|
|
drogírati |
-am; nedov. in dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Če ti kriminalist najde v avtu ‘tono’ alkohola, ki je, po vseh strokovnih merilih in statistikah, torej znanstveno dokazano, veliko ‘trša’ droga kakor npr. hašiš, si, po slovenskem Zakonu o drogah, vzoren državljan, saj se normalno drogiraš z normalno drogo, s katero se drogirajo tudi vsi politiki, policaji, tožilci, sodniki in fajmoštri. Vsi takoimenovani ‘normalni’.
|
drogóven |
nanašajoč se na drog:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
droid |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Sovražnikov je več vrst: Droidi (Navadni vojak, super droid in droid pajek), Geonosejani (navadni vojaki in eliti) in Trandoshani (Suženj, najemnik in super do zoba oborožen najemnik).
|
|
drómelj |
-na in -mlja; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Ja res je tudi meni drajsa če so 4-je noter in na ovinku se hitro sliši rajsanje pa me zanima ali je varijanta da bi dal feltno tam ko sede na dromelj malo zbrusit ali bi jo preveč oslabil?
|
drómlja |
etn. ljudsko glasbilo z jezičkom, na katerega se brenka, držeč glasbilo med zobmi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
dromotropen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Učinkovitost Verapamila se poveča pri povečani frekvenci aktivacije kalcijevih kanalčkov. Ima negativni kronotropni, dromotropni in inotropni učinek.
|
|
dromotropno |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Vendar ti kalcijevi antagonisti delujejo tudi negativno inotropno, kromotropno in dromotropno, zato se lahko pojavijo tudi stranski učinki (hipotenzija, kardiogeni šok).
|
|
dronabinol |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V Sloveniji pa na vrata trka zdravilo dronabinol (v ZDA se imenuje marinol), ki temelji na aktivni snovi tetrohidrokanabiolu (THC), pridobljeni iz marihuane.
|
|
drót |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: gl. žica, drat: Kako boš kuhala kavo, če nimaš elektrike?" jo opomni gost. Vrla Mary se ne zmede: "Ma lohko je ostalo kej u drotah!!"
|
drótati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: To sem porajtu pri nas da dostkat velik perspektivnih bendov, ki recimo drotajo po garažah in imajo izreden potencial, da jim manjka enostavno te samozavesti in prepričanja, da lohka "rasfukajo" na sceni.
|
drozgálnik |
agr. posoda za drozgo, ki se rabi zlasti pri proizvajanju piva:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drozopterin |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Sepiapterin (sepiapterin; Sepiapterin) je pteridinsko barvilo, predhodnik drozopterinov.
|
|
dróž |
-í; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: V mojem kruhu razen kvasa, soli, tekočine, kakšnih semen in če se le da domačih drožev ni nič industrijskega.
|
drôžen |
nanašajoč se na droži, drože:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
droží |
1. nadomestek za kvas, navadno iz prosene moke in mošta:; ž mn., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drožíce |
nar. vzhodno nadomestek za kvas, navadno iz prosene moke in mošta; droži:; ž mn., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dŕs |
muz. melodični okrasek iz več hitrih zaporednih tonov pred glavnim tonom; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drsajoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ker mi nabildani modeli z blond v rep speto dolgo koso, ki se po riti drsajoč rajcajo po sedežu harlija na odru ne predstavljajo nikakršnih estetskih erotičnih al, bog ne dej, intelektualnih užitkov, me zanima, če bi mi kaksna punca, nekolikanj vešča tovrste zabave, znala razlozit, v čem je point oz, kaj je tist, zarad česar se splača žrtvovat večer in pet jurjev.
|
|
drsálec |
1. kdor se drsa:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drsálen |
1. nanašajoč se na drsanje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drsálka |
nav. mn. kovinska priprava za drsanje, ki se pritrdi na čevlje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drsálka |
ženska, ki se drsa:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drsalkin |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V trenutku je bila javnost seznanjena z vsemi podrobnostmi drsalkinega življenja.
|
|
dŕsati |
1. premikati {se} po čem z dotikanjem:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drsljív |
drsen, spolzek:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drsljivec |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zdej nevem alpa sem res sam jaz pri vsaki drugi nalogi dodajal neke drsljivce?
|
|
dŕst |
razmnoževanje z odlaganjem iker in semenčic:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
dŕsten |
nanašajoč se na drst, drstenje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drstênje |
glagolnik od drstiti se:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drstíšče |
kraj, prostor, kjer se ribe drstijo:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drstítev |
glagolnik od drstiti se:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
drúg |
1. ki ni tisti, na katerega se misli, iz katerega se izhaja:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drugáč |
-a -e; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: gl. drugače: Drugač pa sem prebral zadnji dve knjigi saj za ostale prej nisem mel cajta ...
|
drugačelas |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Navdušena sem, da se je končno nekdo lotil tudi drugačelasih žensk.
|
|
drugačemisleč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Nisem bral korana, iz iskušenj pa vem da muslimani na drugačemisleče gledajo prej z zanimanjem, kot pa zaničevalno.
|
|
drugáčen |
1. ki se po lastnostih razlikuje od določenega:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drugačerojenost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
SRP, Revija Službe za raziskavo programov (od tod kratica) RTVS, ki to še ni oziroma to najverjetneje tudi nikoli ne bo postala, revija, ki se, paradoksalno, sklicuje na svojo drugačerojenost (alternativnost), hkrati pa pričakuje institucionalno in javno pripoznanje, revija, ki je anahroidna v svojem žanrskem in slogovnem manierizmu, anarhoidna pa v svoji vsebinski in statusni drži, revija, katere tvorci se še niso odločili in ovedli (ko pa se bodo, bo kajpak prepozno) ...
|
|
drugačeusmerjen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ob izboru glasbene skupine »Sestre«, ki bodo Slovenijo zastopale v Estoniji na izboru pesmi Evrovizije, so pristavili svoj lonček spolno drugačeusmerjeni od večine ljudi našega planeta.
|
|
drugačeverujoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Vsi drugačeverujoči starši in ateisti se bodo lahko počutili ogrožene za svoje otroke.
|
|
drugačnofobija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Meje, gozdovi, otok, major Troha, ustavne spremembe, pa ksenofobija (pardon: obča drugačnofobija!), ki šprica na vseh porah družbene (nad)stavbe (če pa ne, jo dežurni gojitelji belih miši in rdeče groze v obliki domnevne evrofobije brž najdejo pri predsedniku države, vodilnih ekonomistih, pa še kje), tihe sobe in kar je še takega ... več kot preveč zanimivega.
|
|
drugačnomisleč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Nekje sem že napisala, da so določene teme, kjer leta naredijo "drugačnomisleče".... In nič slabega ni v tem.
|
|
drugačnozvrsten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V sklepni, osmi točki sistemskega vzporejanja predložnih zvez, poimenovani Nadaljnje smernice raziskovanja predložnega sistema, so izražene nujne dodatne in razširitvene, a v tem časovnem okviru neuresničljive možnosti za raziskovanje predložnega sestava v razvoju slovenskega knjižnega jezika, ki izhajajo iz samozavedanja o nezadostnosti obsega gradiva, načinov obravnave, širine primerjave ipd., ob upoštevanju celotnega biblijskega prevoda še popolnejše in sistematično preverjanje z mogočimi tujejezičnimi predlogami (upoštevanje nemške Rosalinove predloge), vzporejanje z rabo v isto- (nujnost primerjave s Küzmičevim prevodom iz l. 1771) ali
drugačnozvrstnih besedilih sploh ali v drugih besedilih istega avtorja, ki bi potrdila, izpopolnila ali ovrgla izsledke danega vzorca, ter vzporejanje z narečnim gradivom, ki bi pokazalo (ne)ujemalnost govorjene rabe s knjižno.
|
|
drugofazen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
(Z mitologijo Aztekov, Toltekov, Inkov in Majev se ukvarja bolj površno, ker so le-ti svojo drugofazno "binarno" mitologijo že prevedli v abstraktnost tretje faze.)
|
| | | | | | | | | |
21.201 21.301 21.401 21.501 21.601 21.701 21.801 21.901 22.001 22.101 
