|
usesáti |
-ám; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
ušesàt |
-áta -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
utesáti |
-téšem; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
včesáti |
včéšem; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
vdresáti se |
-ám se; dov., vir: B; povezave:
|
|
večsatelitski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
vèlepisátelj |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
vklesáti |
s klesanjem narediti, izoblikovati kaj v kaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vkresáti |
vkréšem; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
vosàt |
zool., v zvezi vosati kiti kiti, ki imajo namesto zob dve vrsti poroženelih kožnih gub, Mystacoceti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vpísati |
1. narediti, da je kaj napisano, zapisano v čem:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vplésati se |
vpléšem se; dov., vir: B; povezave:
|
|
vrísati |
1. s potegovanjem z ostrim, koničastim predmetom narediti kaj v kaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vsesáti |
1. s sesanjem spraviti vase:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vtesáti |
vtéšem; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
vulgosatira |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
vzkresáti |
vzkréšem; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
vžigósati |
-am; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
zabásati |
pog. 1. zatlačiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabíksati |
pog. zapraviti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabôksati |
-am; dov., vir: B; povezave:
|
|
zabrájsati |
-am; dov., vir: B; povezave:
|
|
zabrísati |
1. narediti, povzročiti, da je kaj; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabŕsati |
-am; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
začesáti |
s česanjem narediti, da kaj pride v določen položaj in tam ostane:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadrájsati |
-am; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
zadŕsati |
premakniti {se} po čem z dotikanjem:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zafíksati |
-am; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
zaflósati |
žarg. zagnati, vreči:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zagípsati |
pog. zadelati z mavcem; zamavčiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zagodrnjávsati |
-am; dov., vir: B; povezave:
|
|
zajuhéjsati |
-am; dov., vir: B; povezave:
|
|
zakesáti se |
-ám se; dov., vir: B; povezave:
|
|
zakísati |
povzročiti, da postane kaj kislo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaklesáti |
-kléšem; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
zakljúsati |
-am; dov., vir: B; povezave:
|
|
zaklobasáti |
nizko reči, povedati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaklopovsáti |
-ám; dov., vir: B; povezave:
|
|
zaknésati |
-am; dov., vir: B; povezave:
|
|
zakokodájsati |
oglasiti se z glasom kokodajs:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakompléksati |
žarg. povzročiti, da ima kdo komplekse:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakorevsáti |
-ám; dov., vir: B; povezave:
|
|
zakosati |
dov., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zakresáti |
udariti s čim ob kaj trdega, tako da pride do trenja in nastanejo iskre:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakrevsáti |
-ám; dov., vir: B; povezave:
|
|
zalísati |
gozd. s plitvim zasekom na lubju označiti drevje, navadno za sečnjo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zalósati |
nar. dolenjsko zamazati, zapackati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zalúksati |
-am; dov., vir: B; povezave:
|
|
zamíksati |
-am; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
zamulísati |
-am; dov., vir: B; povezave:
|
|
zamúsati |
star. zamazati, umazati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaôsati |
-am; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
zapásati |
-pášem; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
zapísati |
1. s pisanjem dati čemu tako obliko, da se lahko ohrani:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaplésati |
1. začeti plesati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapopísati |
-píšem; dov., vir: B; povezave:
|
|
zaprepísati |
-píšem; dov., vir: B; povezave:
|
|
zarájsati |
-am; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
zarévsati |
zarevskati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarísati |
1. s potegovanjem z ostrim, koničastim predmetom narediti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaŕsati |
-am; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
zasesáti |
začeti sesati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatesáti |
1. s tesanjem narediti, izoblikovati v kaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaújsati |
-am; dov., vir: B; povezave:
|
|
zavrtávsati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
|
|
zbásati |
pog. stlačiti, zriniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zbérsati |
-am; dov., vir: B; povezave:
|
|
zbíksati |
pog. zloščiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zbôksati |
pog. z udarjanjem, suvanjem s pestmi pretepsti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zbrísati |
1. narediti kaj suho, čisto z drgnjenjem, zlasti s tkanino:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zdideldájsati |
-am; dov., vir: B; povezave:
|
|
zdrájsati |
pog., slabš. zdrgniti, zguliti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zdrásati |
-am; dov., vir: B; povezave:
|
|
zdŕsati |
1. z drsanjem narediti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zdrvájsati |
-am; dov., vir: B; povezave:
|
|
zlasáti |
prijeti za lase in stresti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zmávsati |
-am; dov., vir: B; povezave:
|
|
zmíksati |
pog. zmešati, stepsti, zmleti z mešalnikom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zmísati |
-am; dov., vir: B; povezave:
|
|
zrávsati se |
ekspr. spopasti se, stepsti se, zlasti s kremplji, zobmi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zrísati |
s črtami upodobiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žigósati |
1. opremljati z žigom:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
abomasopeksija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Terapija leve dislokacije sirišnika s tehniko valjanja in perkutane paramedialne abomasopeksije z drenovimi fiksatorji pri kravah v mlečni proizvodnji.
|
|
adativen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Evropski vesoljski observatorij ESO je s teleskopom VLT in novo adativno optiko posnel verjetno doslej najbolj natančne posnetke Saturna in Jupitrove lune Io s kakega zemeljskega observatorija.
|
|
adresírati |
napisati naslov prejemnika pošiljke; nasloviti:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
akantusov |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
General je bil v paradni uniformi, sicer malo pomečkani in zamaščeni, zato pa toliko bolj okrancljani s kolajnami, zlatimi, palmovimi, akantusovimi in ne vem še kakšnimi listi, iskrečimi se zvezdami različnih velikosti in oblik, rdečimi črticami, zlatimi gumbi in še mnogimi drugimi čudežnimi stvarmi, ki jih ne more opisati človeško pero, tako da je izgledal kot božično drevo ob polnoči.
|
|
akcentiran |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
A si že kdaj slišal, da je možno vnašati tudi take akcentirane črke: Ř, ř, ě, Ě ali pa ü, Ü, da ti ne bi bilo potrebno pisati tako trapaste priimke kot "TUERK" namesto dosti lepše "TÜRK".
|
|
alkoholičar |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Upam, da ne bo poba posatal alkoholičar.
|
|
alotetraploiden |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Raphanobrassica je plodna alotetraploidna rastlina, ki jo je dobil Karpečenko s križanjem redkve (Raphanus sativus) in broskve ali zelja (Brassica oleracea).
|
|
altimetrija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Na morjih je model določen na osnovi opazovanj satelitske altimetrije (NIMA, 1997).
|
|
aluzijski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ker pa je pisatelj razumnik, ki razvija tok svojih misli na zelo visoki (asociativni, analogni, aluzijski ...) ravni, je njegova dela težko razumeti in jih uvrščamo med »intelektualno prozo«.
|
|
alveoloarterijski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Med ergospirometrijo lahko izmerimo povečan alveoloarterijski gradient za kisik brez desaturacije.
|
|
ameriškokulturen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Je pa tudi res, da se Slovenci počasi učimo, ker nas Američani preko Popa in Kanala A šopajo z Oprah in podobnimi zadevami, pa tudi satelitski programi so pripomogli k splošni ameriškokulturni osveščenosti.
|
|
ametopterin |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Metotreksat (methotrexate; Methotrexat) je komercialno ime za ametopterin in je antagonist folne kisline.
|
|
analfabét |
kdor ne zna pisati in brati, nepismen človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
analistika |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V tem obdobju se začne prava literatura, in sicer: POEZIJA: dramatika (L. Livius Andronicus, T. Maccius Plautus, P. Terentius Afer), epika (Cn. Naevius, Q. Ennius) in satira (Q. Ennius, C. Lucilius), PROZA: zgodovinopisje / historiografija (analistika), govorništvo / retorika in strokovna literatura (M. Porcius Cato).
|
|
antedatírati |
navesti, zapisati na čem starejši datum namesto pravega:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
antiburžujski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Na Zupanovo medvojno ustvarjalnost se navezuje tudi članek Kako pisati ideološki kič in pri tem uživati? Marjana Dolgana, ki uvodoma predstavi ideologijo partizanske "šole kreativnega revolucionarnega, antiburžujskega pisanja", ki je terjala agitacijske verze in propagandne skeče.
|
|
antifolaten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Vzroki za pomanjkanje so premajhen vnos, prevelika poraba, slaba absorpcija in antifolatna zdravila, npr. antikonvulziva fenitoin in primidon, metotreksat, pirimetamin in trimetroprim.
|
|
antiislamist |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Že res, da so Osami bin Ladnu morda šteti dnevi, ampak zagotovo se že sedaj nahaja še nekaj podobno fanatičnih debilov, ki že snujejo "povračilne ukrepe proti antiislamistom, velikemu satanu ipd."
|
113 213 313 413 513 613 713 813 913 1.013 
