drážen |
-žna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Avtor: Matjaž Sever, Andrej Bartolić ; Mentor: doc. dr. Samo Ribarič, dr. med., Acetilholinesteraza v električno draženi denervirani mišici EDL podgane
dremaven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kako nas lahko poživi že glasovno ujemanje pridevnika in samostalnika v tretji dubleti: plamen - dremaven!
|
drkaški |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kdo mu taka drkaška, samozagledana kritikanska jajca objavlja, pa še plačuje, po možnosti?!
|
dsnk |
medm., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: dRNK (dRNA; dRNA) je RNK, ki je podobna DNK; ni identična niti z rRNK, niti s tRNK. Ima veliko molekularno maso, kratko razpolovno dobo in jo najdemo samo v celičnem jedru.
drobníca |
rabi se samostojno ali kot prilastek necepljena hruška, češnja ali njun sadež:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drótati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: To sem porajtu pri nas da dostkat velik perspektivnih bendov, ki recimo drotajo po garažah in imajo izreden potencial, da jim manjka enostavno te samozavesti in prepričanja, da lohka "rasfukajo" na sceni.
drugačemiselnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Od drugače mislečih se ni treba prav nič ograjevati, ker je demokratično izhodišče ravno nasprotno (in taka je tudi naša dejanska uredniška praksa), namreč, da je drugačemiselnost in svojskost posameznikov samoumevna.
|
drugačnozvrsten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V sklepni, osmi točki sistemskega vzporejanja predložnih zvez, poimenovani Nadaljnje smernice raziskovanja predložnega sistema, so izražene nujne dodatne in razširitvene, a v tem časovnem okviru neuresničljive možnosti za raziskovanje predložnega sestava v razvoju slovenskega knjižnega jezika, ki izhajajo iz samozavedanja o nezadostnosti obsega gradiva, načinov obravnave, širine primerjave ipd., ob upoštevanju celotnega biblijskega prevoda še popolnejše in sistematično preverjanje z mogočimi tujejezičnimi predlogami (upoštevanje nemške Rosalinove predloge), vzporejanje z rabo v isto- (nujnost primerjave s Küzmičevim prevodom iz l. 1771) ali drugačnozvrstnih
besedilih sploh ali v drugih besedilih istega avtorja, ki bi potrdila, izpopolnila ali ovrgla izsledke danega vzorca, ter vzporejanje z narečnim gradivom, ki bi pokazalo (ne)ujemalnost govorjene rabe s knjižno.
|
drugotoženka |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ker pes ni bil privezan in je nenadoma pritekel in ugriznil tožnico, ki se je samo približala hiši, je drugotoženka v celoti odgovorna za škodo.
|
drúj |
medm., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: nar. (drug): Če je to mišljeno zadnjnič, je vedu, da gremo na pašto, samo je meu druj dan mari izpit!!
družbenokulturen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Besedilo postane ključno, če ima že sámo oblikovne in tematske odlike ter če izpolni tri družbenokulturne pogoje v procesih recepcije in poznejše besedilne obdelave: kanonizacijo, antonomazacijo in trajnost, moč pri izzivanju nastajanja novih literarnih del.
|
drveč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Dovolj močan in drveč rock naslonjen na jazz-funk fraze z vmesnimi izleti, ki nikoli ne prestopijo prag dobrega okusa in preidejo v samozadovoljne ekshibicije.
|
drvník |
gozd. gozd z drevjem, primernim samo za drva:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
državca |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ma kaj turizem, fuzbal je naboljši ambasador. Slovenija mora samo zmagat na SP in vsi bodo vedel za to državco!!
|
državnopogodben |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Glede tega vprašanja je treba pomisliti, da čisto nove zahteve Avstrije (pred osamosvojitvijo Slovenije jih ni postavljala) glede "nediskriminantne denacionalizacije" in glede priznanja nemške manjšine, in to celo kot recipročnega pogoja za obravnavanje slovenske na njenih tleh, pomenijo, da poskuša Avstrija Slovenijo dejansko obravnavati kot v načelu nov mednarodnopravni subjekt, do kakršnega sama nima državnopogodbenih obveznosti.
|
duatlon |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V kolikor pa nekomu naš novi duatlon ne odgovarja, ostane še vedno v rezervi samo tek, ki je tudi uradno tekmovanje (10 km teka okoli Brda, vendar s startom ob 10. uri, torej pol ure prej kot start duatlona).
|
duhamornost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Po drugi strani so gospodje izboljševalci sveta pripravljeni sprejeti kot neke vrste obvezno mašo še tako zateženo duhamornost, če gre za slikanje "sovražnika", če gre za pravično socialno in politično stvar, ki ni na ideološkem indeksu, če je "politično korektna", kot temu pravijo danes že sramežljivo samokritično.
|
duopól |
ekon. položaj na trgu, kadar prodajata določeno blago samo dva ponudnika; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dušnosuženjski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Še dobro, da se izpod starosistemskega dušnosuženjskega jarma počasi osamosvajajo tudi ljudje in se na ta način odtujujejo od starega in približujejo naprednemu (krščanski) Evropi in svetu.
|
dvaindvajsetič |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Marketing magazin bo dvaindvajsetič podelil nagrade in priznanja zlati MM za koledarje, letna poročila, dela s področja direktnega marketinga in samopromocijske spletne strani.
|
dvainsedemdesetkrat |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Če bi jo imel on, bi si privoščil sončni zahod, ne samo štiriinštiridesetkrat pač pa dvainsedemdesetkrat, stokrat ali celo dvestokrat na dan, ne da bi premaknil stol!
|
dváintrídeseti |
-a -o; štev., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Samo pomislite - dvaintrideseti teden po premieri je še vedno vrgel 5 milijonov in pol, hja, pol milijona več, kot je stal.
dvóglásnik |
lingv. zveza dveh različnih samoglasnikov ali samoglasnika in samoglasniškega glasu kot ena glasovna enota:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dvojezično |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Če hočeš imeti samo italijansko, imaš italijansko, če hočeš dvojezično, imaš dvojezično ...
|
dvójničen |
-čna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: Na pravi vir tega nenavadnega izraza pa še vedno kaže dvojnična izgovarjava samoglasnika e (kakor v besedi jebenti - gl. SSKJ), saj ni nujno ozek kot v besedi "bel" (kjer bi ga lahko opremili z ostrivcem), temveč lahko tudi širok in bi ga označili s strešico.
dvokariontski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Nato nastane dvokariontski stadij- združita se moška in ženska hifa; vendar se združita samo celici ne pa tudi jedri.
|
dvomerski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Eden od dveh podatkovnih kanalov je hitrejši kanal za prenos podatkov samo v eno smer, običajno proti uporabniku, drugi je manj zmogljiv dvomerski kanal.
|
dvonamernost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tako nam razčlemba slovničnih potez razkrije nekatere bistvene pragmatične poteze govora: v razmerju do nanašalnika samonanašalnost izreka (poimenovanje kot dejanje), v razmerju do namere dvonamernost (prikazovalna in sporazumevalna namera), subjektivnost in moč govorice ter nesomerno razmerje med zatrjevalniki in performativi.
|
dvoravenski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ustavo RS je treba spremeniti tako, da bo vsebovala povsem jasna določila o ustanovitvi občin, njihovem (univerzalnem) delovnem področju, o dvoravenski lokalni samoupravi v RS, o lastnih virih lokalnih skupnostih in o državnem nadzoru.
|
dvovratnik |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Odmični stekli zadaj (samo pri dvovratniku in ni možno s sistemom zračnih blazin za glavo)
|
džotiš |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zato smo si Vodnik po poti samospoznavanja zamislili tako, da lahko bralci na enem mestu dobijo jasen vpogled s kratko predstavitvijo pojmov in tehnik, delavnic s več kot 70-tih področij osebne in duhovne rasti, zdravega načina življenja in ekologije, kot so: aura soma, akupresura, bioenergija, čakre, džotiš, feng shui, hidroterapija, joga, kristalna sol, masaže, meditacije, naturopatija, reiki, rebirthing-preporajanje, radionika, samozavest, transmisijska meditacija, zdrava prehrana, zdravilni zvok,....
|
edínica |
del večje celote, ki ima določeno samostojnost; enota:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
edínole |
knjiž. samo, edino:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
egocéntričen |
ki ima, postavlja sebe za središče vsega dogajanja; zaverovan vase, samoljuben:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
egocéntričnost |
lastnost egocentričnega človeka; zaverovanost vase, samoljubnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
egoístičen |
ki upošteva samo svoje koristi, sebičen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
egoízem |
miselnost, ravnanje, pri katerem človek upošteva samo svoje koristi, sebičnost:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
eksogamíja |
sklepanje zakonskih zvez samo med pripadniki različnih etničnih, rasnih, verskih skupnosti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ekspedítorica |
v stari Avstriji uradnica, ki samostojno opravlja službo na pošti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
eléktrum |
min. samorodno zlato, ki vsebuje približno četrtino srebra:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
elemènt |
1. sorazmerno samostojen del celote, prvina:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
elizíja |
lingv. opustitev končnega {besednega} samoglasnika pred besedo, ki se začenja s samoglasnikom; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
endemít |
biol. rastlinska ali živalska vrsta, ki živi samo na določenem kraju, določenem področju:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
endogamíja |
sklepanje zakonskih zvez samo med pripadniki iste etnične, rasne, verske skupnosti; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
enodnévnica |
1. žuželka, ki živi samo nekaj ur:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ênoglásnik |
lingv. glasovna, zlasti samoglasniška enota kot posledica samo enega obstojnega položaja govoril; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ênoglàv |
ki ima eno {samo} glavo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ênoiménski |
mat., v zvezi enoimensko število količina, ki se izrazi z eno samo mersko enoto; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
enójček |
1. samostojno stoječa enostanovanjska hiša:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ênojezíčen |
1. napisan samo v enem jeziku:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ênokrák |
ki ima samo en krak:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ênolíčen |
mat. ki ima eno samo vrednost, en sam pomen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ênolínijski |
knjiž. ki ima samo eno linijo, smer:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ênoobrázen |
knjiž. ki ima eno samo podobo, vsebino:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
enopérka |
bot. rastlina z enim srčastim listom in belim cvetom, rastoča na vlažnih tleh; samoperka; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
enoróg |
konju podobna bajeslovna žival s čarovnim rogom na čelu; samorog:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
enoróžec |
1. zool. kit, ki ima en zob podaljšan v obliki roga; samorog; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ênoseménski |
bot., v zvezi enosemenski plod plod, ki ima samo eno seme; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ênospôlen |
biol. ki ima samo moške ali samo ženske spolne organe ali celice:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ênospôlnik |
biol. bitje, ki ima samo moške ali samo ženske spolne organe:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ênospôlnost |
biol. obstoj samo moških ali samo ženskih spolnih organov pri istem bitju; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ênostôpenjski |
ki ima samo eno stopnjo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
enostránski |
ki upošteva, poudarja samo eno stran, en vidik na škodo drugega:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
enoúmen |
ki se da razumeti samo na en način:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ênozŕn |
agr., v zvezi domača enozrna pšenica pšenica, katere klas je sestavljen iz klaskov, ki imajo samo po eno zrno; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
éo ípso |
knjiž. samo po sebi:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
epíteton |
lit. atributivna beseda ali besedna zveza, ki natančneje določa samostalnik, pridevek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
eremít |
knjiž. puščavnik, samotar:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
evrokomunízem |
publ. politična smer v nekaterih zahodnoevropskih komunističnih strankah v sedemdesetih letih 20. stoletja, ki se zavzema za mirno, nerevolucionarno spreminjanje družbe in za samostojno, razmeram v posameznih državah prilagojeno delovanje komunističnih strank:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
federácija |
1. državna ureditev, ki združuje dve ali več enakopravnih in relativno samostojnih državnih enot, zvezna država:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
filiála |
enota, organizacijsko ločena od glavnega sedeža delovne organizacije, s precej samostojnim poslovanjem, podružnica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
filíster |
nav. slabš. samozadovoljen, v mišljenju in dejanju omejen človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
fleksíja |
1. lingv. menjanje končnic pri samostalniku, pridevniku, zaimku, števniku in glagolu; pregibanje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
flektírati |
1. lingv. menjati končnice pri samostalniku, pridevniku, zaimku, števniku in glagolu; pregibati:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
fráter |
član samostanskega reda, ki ni duhovnik; brat:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
galaksíja |
astr. samostojni zvezdni sestav, osvetje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
glágolnik |
lingv. samostalniška glagolska oblika, ki pomeni dejanje, stanje; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
glavática |
1. zool. postrv, ki živi samo v jadranskem porečju, Salmo marmoratus:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
glávica |
rabi se samostojno ali s prilastkom majhni glavi podoben del česa:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
grabílnik |
1. teh., rabi se samostojno ali kot prilastek stroj z grabežem za prenašanje sipkega materiala:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
grávis |
lingv. grafično znamenje za kratki naglašeni samoglasnik, krativec; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
gvardiján |
rel. predstojnik večjega frančiškanskega, kapucinskega ali minoritskega samostana:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
haplologíja |
lingv. izgovor samo enega izmed dveh zaporednih enakih glasov ali zlogov; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| | | | | | |