zavdáti |
z dajalnikom 1. star. zastrupiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavdínjati se |
-am se; dov., vir: B; povezave:
|
zavdóm |
prisl., vir: B; povezave:
|
zavečáti |
nar. 1. zakričati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavéčen |
knjiž. ki je za večno:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavečéra |
prisl., vir: B; povezave:
|
zavédanje |
glagolnik od zavedati se:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavéden |
1. ki se zaveda svoje pripadnosti kaki skupnosti, nazoru in to tudi javno kaže, izraža:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavédenje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
zavedljív |
redko ki lahko koga zavede:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavédoma |
star. zavestno:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavégati se |
-am se; dov., vir: B; povezave:
|
zavéjati |
nav. 3. os., star. zapihati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavékati |
nar. {glasno} zajokati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
záver |
nestrok. dinozaver:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaverílnik |
star. zavorna veriga; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavérjati se |
-am se; nedov., vir: B; povezave:
|
zavérovanje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
zaverováti |
knjiž. začeti verovati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
zavéšanje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
zavéšati |
knjiž. 1. zagrinjati z zaveso:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaveščanje |
s, vir: N; povezave:
nova beseda
|
zavéšiti |
star. zapreti z veho:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavéten |
1. zavarovan pred vetrom:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavéti |
1. nav. 3. os., knjiž. zapihati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavetíšče |
1. kraj ali stavba, ki daje komu zavetje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavetíštvo |
-a; s, vir: B; povezave:
|
zavétje |
1. kraj, prostor, zavarovan pred vetrom:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavétnica |
1. rel. svetnica, izbrana za zaščitnico osebe, cerkve:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavétnik |
1. rel. svetnik, izbran za zaščitnika osebe, cerkve:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavétniški |
nanašajoč se na zavetnike:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavétništvo |
1. rel. vloga, dejavnost zavetnika:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavétrje |
kraj, prostor, zavarovan pred vetrom:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavétrn |
zavarovan pred vetrom:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavetrovánje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
zavéza |
1. kar koga zavezuje kaj storiti, delati:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavezálo |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
zavézančev |
pridevnik od zavezanec:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavézanec |
jur. kdor je zavezan, dolžen kaj narediti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavezanje |
s, vir: N; povezave:
nova beseda
|
zavézati |
1. z vrvico, trakom ali z deloma česa narediti vozel; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavezávanje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
zavézen |
nanašajoč se na zavezo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavéznica |
1. ženska oblika od zaveznik:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavéznik |
1. kdor koga podpira, mu pomaga v njegovih prizadevanjih, zlasti ko mu kdo drug nasprotuje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavézniški |
nanašajoč se na zaveznike:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavézništvo |
zavezniško razmerje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavézniti |
zakriti s čim tako, da se povezne:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavezovánje |
glagolnik od zavezovati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavezováti |
1. z vrvico, trakom ali z deloma česa delati vozel; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavibrírati |
zanihati, zatresti se s kratkimi, hitrimi nihaji, tresljaji:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavičáj |
zastar. domači kraj, domovina:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavíd |
zastar. zavist:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavídanje |
glagolnik od zavidati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavídati |
čutiti veliko nezadovoljstvo, da kdo ima, je deležen česa, kar si osebek želi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavíden |
knjiž. 1. zavisten:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavídeti |
star. začutiti zavist:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavidljív |
1. zavisten:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavidljívec |
ekspr. zavisten človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavídnež |
ekspr. zavisten človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavídnik |
knjiž. zavisten človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavíh |
sprednji, zavihani del ovratnika pri plašču, suknjiču:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavihálo |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
zaviháriti |
1. z veliko silo, intenzivnostjo zapihati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavíhati |
narediti, da se del ob robu, koncu lokasto ali pod kotom usmeri iz prvotnega položaja navzgor, navzdol:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavíhek |
sprednji, zavihani del ovratnika pri plašču, suknjiču:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavíhniti |
zavihati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavihovanje |
s, vir: N; povezave:
nova beseda
|
zavihováti |
delati, da se del ob robu, koncu lokasto ali pod kotom usmerja iz prvotnega položaja navzgor, navzdol:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavihráti |
1. viseč se začeti neurejeno, vijugajoče gibati zaradi hitrega premikanja zraka:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavihtéti |
1. držeč v roki premakniti kaj v velikem loku:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavihtíti |
star. zavihteti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavijáč |
zool. 1. nav. mn. nočni metulji z rombastimi sprednjimi in trikotnimi zadnjimi krili, Tortricidae:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavijáča |
1. etn. žensko pokrivalo zlasti gorenjske ljudske noše s širšim vezenim ali brokatnim robom nad čelom:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavijáčka |
etn. žensko pokrivalo zlasti gorenjske ljudske noše s širšim vezenim ali brokatnim robom nad čelom:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavijálec |
delavec, ki kaj zavija:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavijálen |
nanašajoč se na zavijanje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavijálka |
delavka, ki kaj zavija:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavijálnica |
prostor za zavijanje česa:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavijálo |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
zavíjanje |
glagolnik od zavijati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavíjati |
1. spreminjati smer svojega; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavijúgati |
vijugasto iti, se premakniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavíkati |
1. oglasiti se z visokim glasom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavíkniti |
1. ekspr. vzklikniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavínek |
star. ovinek, zavoj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavínkoma |
prisl., vir: B; povezave:
|
zavíra |
star. ovira:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaviráč |
delavec, ki zavira železniško vozilo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavirálec |
kdor kaj zavira:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavirálen |
nanašajoč se na zaviranje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavirálnik |
žel. naprava na vlečnem vozilu za zaviranje vlaka:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavirálo |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
zavíranje |
glagolnik od zavirati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavírati |
1. prizadevati si z zavoro povzročiti, da se vozilo, kolo premika počasneje ali da se ustavi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavírati |
redko začenjati vreti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavítek |
1. določena večja količina navadno istovrstnih predmetov v ovoju, škatli:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavíti |
1. spremeniti smer svojega; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavítje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
zavítnica |
zool. spiralna guba v črevesu obloustk in nekaterih rib, ki povečuje prebavno površino; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|