zaména |
1. kar kaj zamenja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zamencáti |
ekspr. 1. narediti nekaj kratkih, sunkovitih gibov, zlasti z nogami:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zamenílo |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
zameníti |
star. zamenjati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
zamenjálen |
nanašajoč se na zamenjavo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaménjanje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
zaménjati |
1. dati komu kaj za kaj drugega, drugačnega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
zamenjáva |
1. glagolnik od zamenjati:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zamenjavalíšče |
-a; s, vir: B; povezave:
|
zamenjávanje |
glagolnik od zamenjavati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zamenjávati |
1. dajati komu kaj za kaj drugega, drugačnega:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zamenjevánje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
zamenjeváti |
1. dajati komu kaj za kaj drugega, drugačnega:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zamenljív |
ki se da zamenjati:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaménoma |
prisl., vir: B; povezave:
|
zaméra |
1. {trajnejši} negativen, odklonilen odnos do koga zaradi njegovega neprimernega, žaljivega ravnanja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zamérčen |
star. zamerljiv:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zamériti |
1. vzpostaviti do koga negativen, odklonilen odnos zaradi njegovega neprimernega, žaljivega ravnanja:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zamérjati |
sprejemati kaj kot neprimerno, žaljivo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zamérkati |
nižje pog. opaziti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zamerkovánje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
zamerljív |
nav. ekspr. ki {rad} zameri:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zamerljívec |
ekspr. zamerljiv človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaméšati |
1. z mešanjem različnih snovi narediti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
zamešávanje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
zamešávati |
1. z mešanjem spravljati kaj kam:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zamešetáriti |
raba peša s kupčevanjem, prekupčevanjem zapraviti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zameštráti |
ekspr. 1. {govorno, miselno} zamešati, pomešati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zámet |
nar. vzhodno otrobi, zmlet ječmen, koruza kot dodatek, primes krmi; obloda:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zamèt |
debelejša plast zlasti snega, ki ga namete, nanese veter:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zamétanje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
zamétati |
nav. 3. os. 1. v zvezi s sneg v velikih količinah padajoč zakrivati, prekrivati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zamétati |
star. 1. zaradi neustreznih lastnosti, neuporabnosti metati proč:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zametáti |
z metanjem česa navadno drobnega zakriti, zadelati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zametávanje |
glagolnik od zametavati, metati proč:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zametávati |
nav. 3. os. 1. v zvezi s sneg v velikih količinah padajoč zakrivati, prekrivati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zametávati |
star. 1. zaradi neustreznih lastnosti, neuporabnosti metati proč:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zamétek |
1. prva stopnja, oblika tega, kar začenja nastajati, se ustvarjati:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zametovánje |
glagolnik od zametovati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zametováti |
star. 1. zaradi neustreznih lastnosti, neuporabnosti metati proč:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zamevljáti |
1. večkrat premakniti ustnice:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zamežáti |
zamižati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zamežíkati |
1. večkrat zapreti in odpreti oči:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zamežíkniti |
1. večkrat zapreti in odpreti oči:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zamígati |
z delom telesa narediti nekaj gibov sem in tja:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zamigetáti |
1. večkrat se hitro, lahno premakniti sem in tja:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zamigljáti |
1. večkrat se hitro, lahno premakniti sem in tja:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zamigotáti |
1. večkrat se hitro, lahno premakniti sem in tja:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zamijávkati |
oglasiti se z glasom mijav:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zamík |
1. glagolnik od zamakniti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zamíkanje |
glagolnik od zamikati1:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zamíkati |
delati, da je del, element kake celote za črto, linijo, v kateri so drugi deli, elementi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zamíkati |
nav. 3. os. vzbuditi pri kom veliko zanimanje, privlačevanje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaminíranje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
zaminírati |
položiti, nastaviti kam mine, eksploziv z namenom, da se kaj razruši, poškoduje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zamíranje |
glagolnik od zamirati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zamírati |
ekspr. 1. izginjajoč, izgubljajoč se postopno približevati se prenehanju obstajanja:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zamíšljanje |
glagolnik od zamišljati si:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zamíšljenec |
ekspr. zamišljen človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zamíšljenje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
zamízen |
knjiž. ki je, poteka za mizo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zamízje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
zamižánje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
zamižáti |
zapreti oči:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zamláda |
knjiž. v mladosti:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zamléti |
1. ekspr. začeti jesti {kaj tršega}:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zamôči |
star. 1. zmoči:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zamočíti |
1. z namakanjem v kako tekočino, polivanjem s kako tekočino, navadno z vodo, narediti, da je kaj prepojeno z njo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zamočváriti se |
-im se; dov., vir: B; povezave:
|
zamočvíriti |
narediti močvirno:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zamočvírjanje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
zamočvírjati |
delati močvirno:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zamočvírjenje |
glagolnik od zamočviriti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zamodréti |
knjiž. pomodreti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zamodrováti |
ekspr. začeti modrovati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zamòk |
zamakanje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zamókel |
star. prepojen z vlago, vodo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zamolčánje |
glagolnik od zamolčati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zamolčáti |
1. namenoma ne povedati česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zamolčávanje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
zamolčávati |
zamolčevati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zamolčevánje |
glagolnik od zamolčevati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zamolčeváti |
namenoma ne govoriti, pripovedovati o čem:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zamolčljív |
knjiž. molčeč, molčečen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zamoledováti |
nav. ekspr. ponižno zaprositi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
zamolíti |
rel. začeti moliti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zamólk |
knjiž. zamolčanje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zamólkel |
1. ki ima nizek, temen, neizrazit zven:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zamolklína |
med. predel, mesto, na katerem pri preiskovanju organov s trkanjem nastane zamolkel zvok:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zamolklo |
prisl., vir: N; povezave:
nova beseda
|
zamólkniti |
knjiž. obmolkniti, umolkniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zamomljánje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
zamomljáti |
1. nav. ekspr. nerazločno, bolj tiho reči, povedati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zamórček |
ekspr. črnček:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zamórčkov |
svojilni pridevnik od zamorček:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zamórec |
nav. slabš. človek črne rase; črnec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zamoríti |
1. ekspr. povzročiti, da kaj ne raste več, se ne razvija več:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zamórje |
star. ozemlje, dežele za morjem:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zamorjênec |
pog. kdor je zagrenjen, brez volje do življenja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zamórka |
nav. slabš. ženska črne rase; črnka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|