|
zajédati |
1. živeti na škodo drugega organizma:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajedàv |
star. zajedavski:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajedávanje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
zajedávec |
1. živalski ali rastlinski organizem, ki živi na škodo drugega organizma:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajedávka |
ženska oblika od zajedavec:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajédek |
knjiž. znesek, ki se plača v gostilni, zlasti za jedačo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajedljív |
ki si {rad} prizadeva z zlobnimi, ostrimi besedami prizadeti koga:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajedljívec |
ekspr. zajedljiv človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajédnica |
zastar. skupnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajédniški |
zastar. skupnosten:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajédništvo |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
zajedovánje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
zajékniti |
knjiž. jekniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zájem |
zastar. zakup:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajèm |
glagolnik od zajeti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajemáča |
zajemalka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajemálec |
obrt. manjša priprava pri šivalnem stroju za vnašanje spodnje niti skozi zanko zgornje niti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajemálen |
teh. ki je za zajemanje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajemalíšče |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
zajemálka |
1. priprava iz vbočenega dela in daljšega ročaja za zajemanje, premeščanje jedi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajemálnik |
teh. posoda za zajemanje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajemálo |
teh. vbočeni del priprave, stroja, s katerim se zajema, premešča kaka snov:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajémanje |
glagolnik od zajemati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajémati |
1. s potisnjenjem posode, priprave v kaj tekočega, sipkega delati, da pride snov v njeno notranjost, vdolbino:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajemljív |
1. ki se da zajeti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajémnik |
zastar. zakupnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajemništvo |
s, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zajéra |
les. poševno prižagana ploskev deske, elementa:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajerálo |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
zajéten |
ekspr. ki ima razmeroma veliko razsežnost; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajéti |
1. s potisnjenjem posode, priprave v kaj tekočega, sipkega narediti, da pride snov v njeno notranjost, vdolbino:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajétje |
1. glagolnik od zajeti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajéza |
nar. vzhodnoštajersko jez:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajézati se |
-am se; nedov., vir: B; povezave:
|
|
zajezávanje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
zajèzd |
zajahanje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajézditi |
1. premakniti se s pomočjo živali, na kateri se sedi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajézen |
zajezitven:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajezênje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
zajezevanje |
s, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zajezikáti |
slabš. predrzno reči, povedati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajezíšče |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
zajezítev |
glagolnik od zajeziti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajezíti |
1. narediti oviro, jez, ki preprečuje, ovira odtekanje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajezítven |
nanašajoč se na zajezitev:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajézje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
zajezovánje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
zajezováti |
jeziti, delati jez:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zájka |
zajčja samica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zájklja |
zajčja samica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajódlati |
v nemškem alpskem okolju zapeti melodijo brez besed s hitrim menjavanjem glasov normalnega obsega in falzeta:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zájtra |
1. star. jutri zjutraj:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zájtraj |
prisl., vir: B; povezave:
|
|
zájtre |
prisl., vir: B; povezave:
|
|
zájtrk |
obrok hrane, ki se jé zjutraj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajtrkoválec |
kdor jé zajtrk:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajtrkoválen |
nanašajoč se na zajtrk ali zajtrkovanje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajtrkoválnica |
nekdaj manjši gostinski lokal, v katerem se streže z mlekom, mlečnimi izdelki, kruhom, pecivom, delikatesami in nekaterimi pijačami:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajtrkovánje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
zajtrkováti |
jesti zajtrk:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zájtro |
prisl., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
zajúckati |
nar. severovzhodno zavriskati, zaukati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajúkati |
nar. gorenjsko zavriskati, zaukati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajutrek |
m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakacáti |
slabš. zamazati, zapackati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakáčiti |
knjiž. zapeti, zatakniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakademírati se |
-am se; dov., vir: B; povezave:
|
|
zakadíti |
1. s kajenjem povzročiti, da zrak v kakem prostoru ni čist:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakáj |
1. vprašuje po vzroku:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakáj |
knjiž., v vzročnem priredju za utemeljevanje, pojasnjevanje prej povedanega; kajti, saj:; vez., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakájanje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
zakájati |
s kajenjem povzročati, da zrak v kakem prostoru ni čist:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakájček |
ekspr. otrok, navadno star tri ali štiri leta, ki pogosto vprašuje zakaj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakajênje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
zakajevánje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
zakalíti |
redko skaliti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakalíti |
razbeljeno jeklo hitro ohladiti v vodi ali olju:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakaljáti se |
-ám se; dov., vir: B; povezave:
|
|
zakaljeno |
prisl., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zakámenčkati se |
-am se; dov., vir: B; povezave:
|
|
zakamuflírati |
1. voj. zakriti vojake, vojaške objekte, navadno s prilagoditvijo okolici:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakápanje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
zakápati |
1. s kapanjem zadelati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakápati |
nar. zakopavati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakapljáti |
nav. 3. os. večkrat pasti v obliki kaplje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakapricírati se |
-am se; dov., vir: B; povezave:
|
|
zakártati |
s kartanjem zapraviti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zakášiti se |
-im se; dov., vir: B; povezave:
|
|
zakášljati |
1. sunkovito, glasno izdihniti zrak zaradi dražljajev v grlu, sapniku:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakašnjênje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
zakašnjevánje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
zakávanje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
zakavdráti |
oglasiti se z visokim, tresočim se glasom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakávljati |
s kavljem zapeti, se povezati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakávljenje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
zakávljiti |
redko zakavljati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakehetáti se |
-ám se in -éčem se; dov., vir: B; povezave:
|
|
zakídati |
1. zametati; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakíhati |
1. večkrat sunkovito, glasno izdihniti zrak zaradi dražljajev v nosu:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakiketáti se |
-ám se tudi -éčem se; dov., vir: B; povezave:
|
220.059 220.159 220.259 220.359 220.459 220.559 220.659 220.759 220.859 220.959 
