zabŕdo |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
zabrêdenec |
geogr. večja osamljena skala, ki jo je ledenik prinesel od drugod; balvan:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zabrêdenje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
zabréjati se |
-am se; dov., vir: B; povezave:
|
zabréjiti se |
-im se; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
zabrékanje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
zabrékati |
postajati po obsegu večji zaradi nabiranja, pritiska tekočine:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zabrékel |
ki ima povečan obseg zaradi nabiranja, pritiska tekočine:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zabreklína |
izboklina na telesu, organu zaradi nabiranja tekočine:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zabrékniti |
postati po obsegu večji zaradi nabiranja, pritiska tekočine:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zabréknjenje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
zabrenčáti |
oglasiti se z enakomerno tresočim se glasom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zabrénkati |
s trzljaji zaigrati na glasbilo s strunami:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zabrenketáti |
redko zarožljati, zažvenketati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zabréžje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
zabríti |
rezko zapihati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zabrízgati |
izteči, izliti se v močnem curku:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zabrléti |
zagoreti s slabim plamenom, medlo zasvetiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zabrlízgati |
1. predirljivo zapiskati ali zažvižgati na prste:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zabrlízgniti |
1. predirljivo zapiskati ali zažvižgati na prste:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zabrnéti |
1. dati enakomerno se tresoč glas:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zábrnik |
nav. mn., nar. vzhodno okrasna nit ali pramen iz niti na robu kakega tekstilnega izdelka; resa:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zabrníti |
zastar. obrniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zabrodíti |
1. iti, stopiti v kaj ovirajočega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zabŕtvenje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
zabrtvíti |
teh. zapreti, zmanjšati reže, da tekočina ne uhaja; zatesniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zabrúndati |
1. oglasiti se z nizkim, mrmrajočim glasom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zabrúšenje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
zabúbljenje |
glagolnik od zabubiti se:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zabučánje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
zabučáti |
1. dati močne, zamolkle glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zabúhel |
ki ima povečan obseg navadno zaradi bolezenskega nabiranja, pritiska tekočine:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zabuhlína |
izboklina na telesu, organu navadno zaradi bolezenskega nabiranja, pritiska tekočine:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zabúhniti |
postati po obsegu večji navadno zaradi bolezenskega nabiranja, pritiska tekočine:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zabukóvljenje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
zabúnec |
etn. do kolen segajoče žensko vrhnje oblačilo iz belega sukna in brez rokavov:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zabúnkati |
1. večkrat udariti s pestjo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zabúrje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
zabušànt |
nižje pog. kdor se izmika delu, lenuh:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zabušávanje |
nižje pog. izmikanje delu, lenarjenje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zabušávati |
nižje pog. izmikati se delu, lenariti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zabútati |
1. večkrat se s silo zadeti ob kaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zacapljáti |
ekspr. nerodno iti, stopiti, navadno s kratkimi koraki:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zacaríniti |
pregledati uvoženo ali izvoženo blago in določiti carino:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zacarínjenje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
zacedíti se |
-ím se; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
zacéjati se |
-am se; nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
zacelína |
agr. rastlinsko tkivo, ki se razvije na ranjenem mestu stebla ali veje po obrezovanju; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zacelíniti se |
-im se; dov., vir: B; povezave:
|
zacelítev |
glagolnik od zaceliti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zacelíti |
nav. 3. os. narediti kaj celo, navadno rane:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaceljenje |
s, vir: N; povezave:
nova beseda
|
zaceljív |
ki se da zaceliti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zacélo |
nar. vzhodno popolnoma, čisto:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zacementíranje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
zacementírati |
prekriti, zaliti s cementno malto:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zacepetáti |
večkrat slišno udariti z nogami ob tla:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zacepíti |
redko zapičiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaceptáti |
redko zacepetati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zacévljenje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
zaciciríkati |
oglasiti se z glasom ciciri:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zacijáziti se |
-im se; dov., vir: B; povezave:
|
zaciklanje |
s, vir: N; povezave:
nova beseda
|
zacíklati se |
-am se; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
zacímek |
zastar. zametek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zacímiti se |
-im se; dov., vir: B; povezave:
|
zacíncati |
1. pog. za kratek čas postati omahljiv, neodločen:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zacingljáti |
dati visoke, zveneče glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zacíniti |
zadelati, zaliti s kositrom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zacínjenje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
zacínkati |
dati kratke, cingljanju podobne glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zacmákati |
z ustnicami in z jezikom dati nizke, nezveneče glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zacmévkati |
oglasiti se s kratkimi, visokimi glasovi, navadno tožečimi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zacmokáti |
1. z ustnicami in jezikom dati nizke, nezveneče glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zacokláti |
okorno, ropotaje iti, stopiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zacopotáti |
večkrat plosko stopiti, da se sliši glas cop:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zacóprati |
pog. začarati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zacurljáti |
steči, spolzeti v tankem curku:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zacvéniti se |
-im se; dov., vir: B; povezave:
|
zacvénkati |
zacvenketati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
zacvenketáti |
dati kratke, zveneče, kovinske glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zacvenkljáti |
zacvenketati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zacvetéti |
1. narediti cvet, cvete:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zacvetje |
s, vir: N; povezave:
nova beseda
|
zacvíliti |
1. oglasiti se z zelo visokim glasom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zacvrčánje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
zacvrčáti |
oglasiti se z ostrimi, odsekanimi glasovi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zacvréti |
dati kako živilo v vročo maščobo, da se scvre:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zacvŕkati |
dati ostre, pokljajoče glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zacvrkotáti |
zacvrkutati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zacvrkútati |
oglasiti se z ostrimi, odsekanimi glasovi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zacvrlíkati |
oglasiti se z ostrimi, odsekanimi glasovi; zacvrčati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
začáranec |
1. po ljudskem verovanju kdor je začaran:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
začáranje |
glagolnik od začarati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
začárati |
1. po ljudskem verovanju s skrivnostnimi silami povzročiti, da kdo izgubi kako dobro, naravno lastnost, sposobnost:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
začebljáti |
1. začeti čebljati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
začečkáti |
slabš. nerazločno, grdo zapisati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
začêlen |
nanašajoč se na začelje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
začêliti |
les. prižagati les pravokotno na vzdolžno os ali prižagati ga na določeno dolžino:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
začêlje |
1. zadnji, končni del skupine ljudi, živali:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|