|
vdírati |
1. deroč prihajati v kaj, premagujoč ovire:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vdobríkati se |
-am se; dov., vir: B; povezave:
|
|
vdól |
prisl., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
vdólbek |
knjiž. kar je vdolbeno:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vdólbenka |
um. grafična tehnika, pri kateri se lik upodablja z dolbenjem, poglabljanjem osnovne ploskve:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vdolbína |
na eni strani odprt prostor v trdni snovi, navadno plitvejši, nižji:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vdolbínica |
manjšalnica od vdolbina:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vdolênje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
vdòr |
glagolnik od vdreti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vdóren |
nanašajoč se na vdor:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vdoríšče |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
vdóva |
žena, katere mož je umrl in se ponovno ne poroči:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vdôvec |
mož, čigar žena je umrla in se ponovno ne poroči:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vdovéti |
knjiž. ovdoveti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vdóvica |
ekspr. manjšalnica od vdova:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vdovíca |
nar. vdova:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vdóvin |
nanašajoč se na vdovo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vdovíštvo |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
vdóvji |
nanašajoč se na vdove:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vdovnína |
jur., nekdaj znesek, ki ga prejema vdova:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vdóvščina |
1. star. vdovstvo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vdréti |
1. deroč priti v kaj, premagujoč ovire:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vdrgávanje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
vdŕgniti |
z drgnjenjem spraviti v kaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vdŕgnjenje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
vdŕtje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
vdrúgič |
star. drugič:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vdrúgo |
star. drugič:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vdrúgokrat |
prisl., vir: B; povezave:
|
|
vdrúžbljenje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
vdružbljevánje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
vdvárjati se |
-am se; nedov., vir: B; povezave:
|
|
vé |
klic vprežni živini stoj:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vecé |
pog., kratica stranišče:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vèč |
1. izraža večjo količino ali mero,; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
véča |
zgod. 1. zbor članov ali predstavnikov rodovne, vaške skupnosti, ki odloča o skupnih zadevah, sporih:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
večálen |
lingv. ki izraža povečanje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
večálo |
star. povečevalno steklo, lupa:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
večálo |
lov., v zvezi zajčje večalo piščalka, ki posnema glas zajca v stiski, za vabljenje živali, zlasti lisice; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
véčanje |
glagolnik od večati, povečevati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
večánje |
nar. 1. kričanje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
véčati |
delati kaj {bolj} veliko:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
véčati |
zgod. zborovati kot član veče in odločati o skupnih zadevah, sporih:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
večáti |
nar. 1. kričati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vèčbárven |
ki je več barv:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
večbožje |
s, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
vèčbrázden |
agr., v zvezi večbrazdni plug plug, ki istočasno reže, orje več brazd; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vèčcéličen |
biol. ki je iz več celic; mnogoceličen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vèčcéven |
ki ima več cevi:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vèčcvéten |
ki ima več cvetov:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vèčdélen |
ki ima več delov:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vèčdélo |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
vèčdimenzionálen |
ki ima več dimenzij, razsežnosti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vèčdnéven |
ki traja več dni:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
večducatkrat |
prisl., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
véče |
zgod. zbor članov ali predstavnikov rodovne, vaške skupnosti, ki odloča o skupnih zadevah, sporih; veča:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
véčen |
1. ki obstaja brez začetka in brez konca:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
večér |
1. del dneva ob sončnem zahodu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
večér |
star. zvečer:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
večéren |
nanašajoč se na večer:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
večérja |
obrok hrane, ki se jé zvečer:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
večérjanje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
večérjati |
jesti večerjo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
večerjenje |
s, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
večérjica |
ekspr. manjšalnica od večerja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
večérka |
nar. vzhodno del popoldneva, ki je bližje večeru kot poldnevu:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
večérnica |
1. zvezda Venera na večernem nebu:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
večérničar |
pisatelj večerniških povesti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
večérnik |
1. časopis, ki izhaja zvečer:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
večérniški |
nanašajoč se na pripovedna dela, napisana v preprostem slogu, navadno s poučno vsebino:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
večérništvo |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
vèčfázen |
elektr. ki ima več faz:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
véčidel |
1. večinoma, povečini:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
večína |
večji del kake skupnosti, celote:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
večínokrat |
prisl., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
večínoma |
1. v {veliki} večini:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
večizvorno |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
večizvršilno |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
vèčjezíčen |
1. napisan v več jezikih:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
véčji |
1. primernik od velik:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vèčkanálen |
ptt ki ima na eni osnovni zvezi več kanalov na različnih frekvencah:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vèčkjé |
prisl., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
večkomorno |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
vèčkrat |
izraža več ponovitev:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
večkráten |
1. večkrat tolikšen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
večkrátnik |
mat. število, ki je rezultat množenja s kakim številom:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
večkulturno |
prisl., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
vèčléten |
ki traja več let:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vèčlétnica |
bot. rastlina, ki potrebuje za razvoj več vegetacijskih dob in le enkrat cveti in semeni; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vèčmilijónkrat |
izraža več milijonov ponovitev:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
večmotivno |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
vèčmotóren |
ki ima več motorjev:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vèčnacionálen |
ki ima več narodov:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vèčnároden |
knjiž. večnacionalen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
véčnik |
zgod., v fevdalizmu prisednik {pri sodišču}; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
véčnoma |
prisl., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
večopravilno |
prisl., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
večpartitno |
prisl., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
vèčpólen |
elektr. ki ima več polov:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vèčpotézen |
1. teh. narejen v več potezah:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
216.059 216.159 216.259 216.359 216.459 216.559 216.659 216.759 216.859 216.959 
