urbarizírati |
zgod., v fevdalizmu pridobivati neuporabna tla za poljedelsko obdelovanje:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
urbárščina |
zgod. z urbarjem določena dajatev zemljiškemu gospodu:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
úrbi et órbi |
knjiž. povsod:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
úrčanje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
úrdu |
uradni jezik Pakistana:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
urea |
ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
urêči |
1. po ljudskem verovanju navadno z besedo, s pogledom povzročiti, da kdo izgubi kako dobro, naravno lastnost, sposobnost:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
urédba |
1. splošni pravni akt, ki ga izda najvišja izvršna oblast na podlagi ustave ali zakona:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
urédben |
nanašajoč se na uredba 1:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
uredítev |
1. glagolnik od urediti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
uredíti |
1. narediti, da pride kaj v določen red:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
uredítven |
nanašajoč se na ureditev:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
urédje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
uredníca |
ženska oblika od urednik:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
uredník |
kdor dela, naredi, da dobi objavi namenjeno besedilo, gradivo ustrezno obliko, razporeditev:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
uredníkov |
nanašajoč se na urednika:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
urednikovánje |
glagolnik od urednikovati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
urednikováti |
knjiž. biti urednik, delati kot urednik:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
uredníški |
nanašajoč se na urednike:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
uredníštvo |
1. opravljanje uredniških del:; s, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
uredovánje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
uredováti |
zastar. urejati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
uréja |
kem. brezbarvna kristalna snov, ki je v seču; sečnina:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
uréjanje |
glagolnik od urejati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
uréjati |
1. delati, da prihaja kaj v določen red:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
urejênje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
urejeválec |
1. kdor kaj ureja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
urejeválen |
nanašajoč se na urejevanje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
urejeválka |
ženska oblika od urejevalec:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
urejeválnik |
elektr. računalniški program za postavljanje, oblikovanje in popravljanje datotek pred njihovo dokončno uporabo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
urejevánje |
urejanje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
urejeváti |
urejati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
urékanje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
urékati |
1. po ljudskem verovanju navadno z besedo, s pogledom povzročati, da kdo izgubi kako dobro, naravno lastnost, sposobnost:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
urémičen |
nanašajoč se na uremijo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
uremíja |
med., vet. zastrupitev krvi s sečem, sečekrvnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
úren |
nanašajoč se na uro:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
úren |
ki zaradi gibčnosti, spretnosti lahko opravi kako pot ali delo v kratkem času:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
uretán |
kem. sečnini sorodna spojina, ki se uporablja v farmaciji, kemični industriji:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
uréter |
anat. cev, ki odvaja seč iz ledvic v sečni mehur; sečevod:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
urétra |
anat. cevasti del sečil za izločanje seča iz sečnega mehurja; sečnica; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
urèz |
1. glagolnik od urezati:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
uréza |
knjiž. urez, ureznina:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
urézanje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
urézati |
1. pri rezanju raniti, poškodovati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
urezávanje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
urezávati |
urezovati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
urézen |
nanašajoč se na urez:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ureznína |
med. rana, poškodba, povzročena z ostrim predmetom, rezilom:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
urezoválec |
delavec, ki urezuje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
urezovánje |
glagolnik od urezovati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
urezováti |
1. z rezanjem dobivati, prihajati do česa:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
urgénca |
adm. opomin, ponovna zahteva, da kdo izpolni obveznost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
urgénten |
1. knjiž. nujen, neodložljiv:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
urgíranje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
urgírati |
1. adm. opomniti koga, ponovno zahtevati od koga, da izpolni obveznost:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
úrh |
zool. brezrepa dvoživka z rumeno lisastim trebuhom in bradavičasto kožo na hrbtu, Bombina:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
úrh |
evfem., v zvezi klicati urha bruhati:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
úrica |
nav. ekspr. manjšalnica od ura:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
urín |
med. tekočina, ki jo izločajo ledvice; seč:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
úrin |
nanašajoč se na uro:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
uriníranje |
glagolnik od urinirati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
urinírati |
med. izpraznjevati sečni mehur:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
úriti |
z vajo, ponavljanjem usposabljati koga za določeno delo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
úrjenje |
glagolnik od uriti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
úrlati se |
-am se; nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
úrlavb |
nižje pog. dopust, zlasti vojaški:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
úrna |
knjiž. vrč, lonec:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
úrnik |
1. po učnih urah vnaprej določen vrstni red učnih predmetov v delovnem dnevu, tednu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
urnína |
star. plačilo za delo ene ure:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
urnopetno |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
|
uročanje |
s, vir: N; povezave:
nova beseda
|
uróčen |
ki uroči; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
uročênje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
uročevánje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
uročíšče |
-a; s, vir: B; povezave:
|
uročíti |
1. po ljudskem verovanju navadno z besedo, s pogledom povzročiti, da kdo izgubi kako dobro, naravno lastnost, sposobnost:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
uročljív |
po ljudskem verovanju 1. ki se da uročiti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
uročník |
po ljudskem verovanju kdor ima uročno moč:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
úrogenitálen |
anat. nanašajoč se na mokrila in spolovila:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
uròk |
po ljudskem verovanju 1. kar koga uroči, zlasti beseda, pogled:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
urológ |
zdravnik specialist za urologijo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
urologíja |
veda o mokrilih pri moških in ženskah in o spolovilih pri moških ter o njihovem zdravljenju; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
urolóški |
nanašajoč se na urologe ali urologijo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
urópati |
nasilno vzeti materialne dobrine:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
úrša |
ekspr. nekoliko nerodna, nespametna ženska:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
uršulínka |
članica reda, imenovanega po sv. Uršuli, ki se ukvarja zlasti s poučevanjem ženske mladine:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
urtikárija |
med. kožna bolezen, pri kateri se pojavijo zelo srbeči, rdeče obrobljeni izpuščaji; koprivnica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
urukúri |
m neskl., vir: B; povezave:
|
úš |
1. majhen zajedavec z zelo sploščenim telesom in brez kril, ki živi na sesalcih in ptičih:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ušábje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
úšce |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
uščeníti |
star. uščipniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
uščíp |
stisk manjše površine kože s konci {prvih treh} prstov, s katerim se povzroča bolečina:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
uščipljív |
knjiž. piker, zbadljiv:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
uščípniti |
1. s stiskom manjše površine kože s konci {prvih treh} prstov povzročiti bolečino:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
uščívanje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
ušíca |
zajedavska žuželka, ki sesa rastlinske sokove:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ušíniti |
star. upogniti, ukriviti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ušíšče |
-a; s, vir: B; povezave:
|