ujéti |
1. tekoč za kom, ki se hitro oddaljuje, prijeti ga, priti do njega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ujétje |
1. glagolnik od ujeti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ujétnica |
ženska, ki ji je odvzeta svoboda gibanja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
ujétnik |
1. človek, ki mu je odvzeta svoboda gibanja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
ujetnikovánje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
ujétniški |
nanašajoč se na ujetnike:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
ujétništvo |
1. stanje koga, ki postane, je ujetnik:; s, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
ujevši |
prisl., vir: N; povezave:
nova beseda
|
ujezíti |
spraviti v jezo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ujezljív |
ki se {rad} ujezi:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
újma |
knjiž. dogodek, pojav v naravi, ki povzroči veliko škodo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
újna |
star. 1. materina sestra, teta {po materini strani}:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
úk |
1. star. učenje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
ukalíti |
redko skaliti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ukalíti |
zakaliti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ukalúpiti |
ekspr. narediti, da kaj poteka po ustaljeni ali pogosto ponavljajoči se obliki:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ukalúpljanje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
ukalúpljati |
ekspr. delati, da kaj poteka po ustaljeni ali pogosto ponavljajoči se obliki:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ukalupljenje |
s, vir: N; povezave:
nova beseda
|
ukalupljevánje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
ukána |
kar se naredi, povzroči z namenom, da kdo zaradi napačnega sklepanja, ravnanja ne bi dosegel tega, kar namerava, hoče:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ukániti |
namerno narediti, povzročiti, da kdo zaradi napačnega sklepanja, ravnanja ne doseže tega, kar namerava, hoče:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
ukanjanje |
s, vir: N; povezave:
nova beseda
|
ukánjati |
namerno delati, povzročati, da kdo zaradi napačnega sklepanja, ravnanja ne dosega tega, kar namerava, hoče:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
úkanje |
lingv. izgovarjanje glasu u namesto o:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
úkanje |
glagolnik od ukati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
ukanljív |
star. 1. zvit, prebrisan:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ukášanje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
ukáščanje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
ukášljati se |
-am se; dov., vir: B; povezave:
|
úkati |
1. oglašati se z visokimi, močnimi, u-ju podobnimi glasovi, izražajoč veselje, razigranost:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ukávanje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
ukàz |
1. izrazitev volje, da kdo mora uresničiti kako dejanje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
islovar
|
ukazajoče |
prisl., vir: N; povezave:
nova beseda
|
ukázati |
1. izraziti voljo, da kdo mora uresničiti kako dejanje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
ukazljív |
star. ukazovalen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ukazovaje |
prisl., vir: N; povezave:
nova beseda
|
ukazoválec |
kdor ukazuje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ukazoválen |
ki {rad} ukazuje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ukazoválka |
ženska, ki ukazuje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ukazovánje |
glagolnik od ukazovati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ukazováti |
1. izražati voljo, da kdo mora uresničiti kako dejanje:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ukažêlje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
|
ukažêljen |
star. vedoželjen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ukinítev |
glagolnik od ukiniti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ukíniti |
odločiti, da kaj preneha obstajati, delovati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ukinítven |
nanašajoč se na ukinitev:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ukinjajoč |
prisl., vir: N; povezave:
nova beseda
|
ukínjanje |
glagolnik od ukinjati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ukínjati |
odločati, da kaj preneha obstajati, delovati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ukínjenje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
ukinjevánje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
uklánjanje |
glagolnik od uklanjati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
uklánjati |
1. knjiž. upogibati, pripogibati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ukláti |
1. ekspr. raniti; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ukléščenje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
ukléščiti |
narediti, da pride kaj v položaj, ko se zaradi stiska z dveh ali več strani ne more več premikati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ukletênje |
glagolnik od ukletiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
uklétev |
glagolnik od ukleti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ukléti |
po ljudskem verovanju s kletvijo povzročiti, da kaj izgubi kako dobro, naravno lastnost, sposobnost:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ukletíti |
dati, spraviti v klet:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
uklétje |
glagolnik od ukleti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
uklòn |
1. glagolnik od ukloniti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
uklonítev |
glagolnik od ukloniti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ukloníti |
nar. ukloniti uklonim:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ukloníti |
1. knjiž. upogniti, pripogniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
uklonljív |
ki se da ukloniti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
uknjíženje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
ukomóditi se |
-im se; dov., vir: B; povezave:
|
ukončáti |
zastar. pokončati, uničiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ukopávanje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
ukòr |
strog opomin zaradi negativnega ravnanja, vedenja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ukoreníčenje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
ukoreninjanje |
s, vir: N; povezave:
nova beseda
|
ukorenínjenec |
ukoreninjena rastlina:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ukorenínjenje |
glagolnik od ukoreniniti se:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ukoreninjevánje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
ukoríščanje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
ukoríščati |
star. izkoriščati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ukoríti |
knjiž. strogo opomniti zaradi negativnega dejanja, vedenja:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ukovína |
zastar. učnina:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ukovít |
zastar. poučen1:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ukrajínščina |
ukrajinski jezik; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
ukrašênje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
ukraševánje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
ukrátiti |
star. prikratiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ukŕčenje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
ukrčevánje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
ukŕčiti |
redko izkrčiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ukrenítev |
star. ukrep:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ukreníti |
narediti kaj v skladu s premišljeno odločitvijo za uporabo sredstev in načinov, ki se zdijo glede na okoliščine ustrezni za dosego zastavljenega cilja:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ukrèp |
kar se naredi v skladu s premišljeno odločitvijo za uporabo sredstev in načinov, ki se zdijo glede na okoliščine ustrezni za dosego zastavljenega cilja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ukrépanje |
glagolnik od ukrepati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ukrépati |
delati kaj v skladu s premišljeno odločitvijo za uporabo sredstev in načinov, ki se zdijo glede na okoliščine ustrezni za dosego zastavljenega cilja:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ukŕhniti |
redko odkrhniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ukrivína |
kar nastane z ukrivljenjem:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ukrivíti |
1. dati čemu krivo obliko:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ukrívljanje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
ukrívljati |
dajati čemu krivo obliko:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ukrívljenje |
glagolnik od ukriviti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|