|
privláčen |
1. ki vzbuja pri kom željo, da se z njim zbliža, vzpostavi stike:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
privláčenje |
glagolnik od privlačiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
privlačevánje |
glagolnik od privlačevati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
privlačeváti |
1. vzbujati pri kom željo, da se z njim zbliža, vzpostavi stike:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
privláčiti |
1. vzbujati pri kom željo, da se z njim zbliža, vzpostavi stike:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
privlák |
fiz. pojav, da deluje telo na drugo telo s privlačno silo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
privléči |
1. z vlečenjem spraviti na določeno mesto:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
privlèk |
glagolnik od privleči:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
privòd |
glagolnik od privesti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
privôden |
ki je, se nahaja pri vodi:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
privodíšče |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
privódništvo |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
privolílen |
ki izraža, vsebuje privolitev:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
privolílo |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
privolítev |
glagolnik od privoliti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
privolíti |
z besedo, kretnjo izraziti, da se uresničitvi česa, kar navadno zadeva osebek, ne nasprotuje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
privoljênje |
glagolnik od privoliti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
privoljevánje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
privoljeváti |
z besedo, kretnjo izražati, da se uresničitvi česa, kar navadno zadeva osebek, ne nasprotuje:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
privóljiti se |
-im se; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
privoščílo |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
privoščíti |
1. občutiti zadovoljstvo nad tem, da kdo kaj ima, je deležen česa dobrega ali slabega, hudega:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
privoščljív |
ki drugemu privošči, navadno kaj slabega, hudega:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
privoščljívec |
nav. ekspr. privoščljiv človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
privòz |
1. glagolnik od privoziti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
privózen |
nanašajoč se na privoz:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
privozíšče |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
privozíti |
pripeljati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
privpíti |
vpijoč priti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
privréči |
dati kaj k določeni količini, vsoti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
privreščáti |
vreščeč priti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
privréti |
1. silovito, peneč se priteči:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
privrévati |
knjiž. silovito, peneč se pritekati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
privršáti |
vršeč priti, se pojaviti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
privŕšen |
ki je, se nahaja pri vrhu:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
privršéti |
vršeč priti, se pojaviti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
privŕtati |
z vrtanjem priti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
privŕženec |
kdor ima zelo pozitiven odnos do koga, zlasti zaradi njegovih idej, nazorov:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
privŕženka |
ženska oblika od privrženec:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
privzdigálo |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
privzdíganje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
privzdígniti |
1. nekoliko, za krajši čas dvigniti, zlasti na eni strani:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
privzdígnjenje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
privzdigovánje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
privzdigováti |
večkrat privzdigniti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
privzdížen |
dvižen, pridvižen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
privzèm |
knjiž. sprejetje, prevzem:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
privzémanje |
knjiž. sprejemanje, prevzemanje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
privzémati |
knjiž. 1. sprejemati, prevzemati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
privzétek |
knjiž. predpostavka:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
privzéti |
knjiž. 1. sprejeti, prevzeti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
privzétje |
knjiž. sprejetje, prevzem:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
privzgájanje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
privzgájati |
z vzgojo povzročati, da kdo pridobi določeno, zlasti pozitivno lastnost:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
privzgója |
glagolnik od privzgojiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
privzgojíti |
1. z vzgojo povzročiti, da kdo pridobi določeno, zlasti pozitivno lastnost:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prizadájati |
redko prizadevati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prizadejánje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
prizadejáti |
navadno kot nedoločnik in deležnik na -l 1. raba peša povzročiti poškodbe, okvare; prizadeti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prizadéti |
1. povzročiti duševno bolečino, trpljenje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prizadétje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
prizadéva |
zastar. prizadevanje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prizadévanje |
glagolnik od prizadevati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prizadévati |
1. povzročati duševno bolečino, trpljenje:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prizadéven |
ki si prizadeva:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prizadévnež |
ekspr. prizadeven človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prizadévnik |
knjiž. prizadeven človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prizajéti |
nar. začeti zajemati, jesti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prizanášanje |
glagolnik od prizanašati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prizanášati |
1. delati, da kdo za prestopek, negativno dejanje ni kaznovan, ni deležen negativnih posledic:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prizárjanje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
prizéhati |
zehajoč priti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prizémen |
1. ki je, se nahaja pri zemlji, zemeljski površini:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prizémlje |
1. del stavbe, dostopen neposredno z zemljišča pred njim, navadno delno ali v celoti pod nivojem zemeljske površine:; s, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
wiki
|
|
prizemljeno |
prisl., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
prizemníkovec |
nar. debelejša palica, navadno odrezana pri zemlji:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prizíbati |
nav. ekspr. zibaje pripeljati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
prizídanje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
prizídati |
dodatno, zraven česa sezidati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
prizidáva |
glagolnik od prizidati:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prizidávanje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
prizidávati |
dodatno, zraven česa zidati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prizídek |
prizidani del stavbe:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prizídje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
prizív |
knjiž. 1. pismeno izraženo nesoglasje s sodbo, sklepom, odločbo z namenom, da se ta spremeni, razveljavi; pritožba:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prizívanje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
prizíven |
knjiž. pritožben:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prízma |
1. geom. telo, ki ga omejujeta dva vzporedna, skladna mnogokotnika in plašč:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prizmátičen |
ki ima obliko prizme:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prizmína |
min. vsaka od ploskev plašča prizmatičnega kristala; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prizmíranje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
prizmírati |
les. z žaganjem obdelovati v obliki prizme z največjimi možnimi ploskvami:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
priznák |
knjiž. dodatni, razlikovalni znak:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
priználen |
knjiž. ki izraža priznanje, pohvalo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
priznánica |
knjiž. listina, s katero se kaj potrjuje; potrdilo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
priznánje |
1. glagolnik od priznati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
priznáti |
1. z besedo, kretnjo izraziti, da je osebek storilec tega, česar je obdolžen:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
priznaválec |
knjiž. kdor kaj priznava:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
priznaválen |
1. ki izraža priznanje, pohvalo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
priznavalnína |
stalna ali občasna denarna pomoč borcem, udeležencem narodnoosvobodilnega boja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
203.759 203.859 203.959 204.059 204.159 204.259 204.359 204.459 204.559 204.659 
