priučítven |
nanašajoč se na priučitev:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
priučljív |
1. ki se da priučiti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
priudárjanje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
priúhek |
nav. mn., vet. kožna guba pri perutnini kot zunanji del sluhovoda:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
priúkati |
ukajoč priti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
priúšnik |
knjiž. prisluškovalec, vohun:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
privabítev |
glagolnik od privabiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
privabíti |
1. z vabljenjem, prigovarjanjem doseči, da kdo kam pride:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
privábljanje |
glagolnik od privabljati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
privábljati |
1. z vabljenjem, prigovarjanjem dosegati, da kdo kam pride:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
privábljenje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
priváda |
knjiž. 1. navada:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
priváditi |
navaditi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
privadljív |
ki se da privaditi:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
privága |
zastar. kosti, manjvredni deli mesa, ki se pri tehtanju dodajajo mesu v določenem razmerju in zaračunajo po ceni zahtevanega mesa:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
privájanje |
glagolnik od privajati1:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
privájati |
navajati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
privájati |
redko 1. voditi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
privájenje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
privál |
knjiž., redko 1. naval:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
privalíti |
z valjenjem, kotaljenjem spraviti kam:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
privalovíti |
valujoč priteči:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
privándranec |
star. 1. prišlec, popotnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
privándrati |
1. pog. priti, pripotovati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
privarčevanje |
s, vir: N; povezave:
nova beseda
|
privarčeváti |
z varčevanjem priti do česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
privaríti |
teh. z varjenjem pritrditi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
privárjanje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
privarjênje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
privarováti |
zastar. privarčevati, prihraniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
priváten |
1. ki je last posameznika, posameznikov, zaseben:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
privátim |
prisl., vir: B; povezave:
nova beseda
|
privatíven |
knjiž., redko izključujoč, zanikujoč:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
privatizácija |
glagolnik od privatizirati:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
privatízem |
omejitev na zasebno življenje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
privatizíranje |
glagolnik od privatizirati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
privatizírati |
nav. ekspr. družbeno, kolektivno spremeniti v privatno:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
privátnica |
ženska oblika od privatnik:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
privátnik |
kdor ima lastna proizvajalna sredstva in jih uporablja ter se s tem preživlja, zasebnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
privátniški |
nanašajoč se na privatnike, zasebniški:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
privátništvo |
nav. ekspr. omejitev na zasebno življenje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
privátnopráven |
nanašajoč se na privatno pravo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
privážanje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
privážati |
vozeč spravljati kaj na določen kraj:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
privédba |
glagolnik od privesti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
privedênec |
kdor je zlasti prisilno priveden:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
privedênka |
ženska oblika od privedenec; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
privékati |
nar. prijokati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
privérjanje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
privérjati se |
-am se; nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
privérniti se |
-em se; dov., vir: B; povezave:
|
privérovati se |
-ujem se; nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
privéti |
knjiž. pripihati, zapihati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
privétrje |
kraj, prostor, izpostavljen vetru:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
privétrn |
izpostavljen vetru:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
privèz |
1. glagolnik od privezati:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
privéza |
privezovalna vrv, veriga:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
privézanje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
privézati |
1. z vrvjo, trakom, verigo pritrditi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
privezávanje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
privezávati |
redko privezovati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
privézek |
kar je privezano:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
privézen |
ki je za privezovanje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
privezíšče |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
privéznica |
knjiž. privezovalna vrv, veriga:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
privéznik |
navt. kamnit, železen steber na obali, ladji za privezovanje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
privézniti |
nekoliko povezniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
privezoválec |
navt. kdor privezuje ladje, čolne k obali:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
privezoválen |
ki je za privezovanje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
privezovalíšče |
prostor za privezovanje živali:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
privezovánje |
glagolnik od privezovati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
privezováti |
1. z vrvjo, trakom, verigo pritrjevati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
privéžje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
privíd |
1. vidna zaznava brez stvarne podlage:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
privíden |
1. nanašajoč se na privid:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
privídništvo |
-a; s, vir: B; povezave:
|
privíh |
privihani del:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
privíhanje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
privíhati |
nekoliko zavihati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
privíhniti |
privihati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
privihovánje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
privihráti |
ekspr. hitro, razburjeno priti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
privijáč |
redko izvijač:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
privijáčenje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
privijálo |
priprava za privijanje ali odvijanje česa:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
privíjanje |
glagolnik od privijati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
privíjati |
1. z vrtenjem v določeno smer; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
privijúgati |
nav. ekspr. vijugajoč se priti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
privíkniti se |
-em se; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
privilegáštvo |
-a; s, vir: B; povezave:
|
privilégij |
nav. mn. posebna pravica, ugodnost, ki omogoča določenemu družbenemu sloju, skupini ljudi ali posamezniku poseben, boljši položaj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
privilegíranec |
nav. ekspr. kdor je privilegiran:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
privilegíranje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
privilegíranka |
ženska oblika od privilegiranec; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
privilegírati |
1. zlasti v razredni družbi s posebnimi pravicami, ugodnostmi omogočati določenemu družbenemu sloju, skupini ljudi ali posamezniku poseben, boljši položaj:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
priviligiranje |
s, vir: N; povezave:
nova beseda
|
priviligirano |
prisl., vir: N; povezave:
nova beseda
|
privírati |
knjiž. hitro, navadno v veliki količini pritekati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
privíti |
1. z vrtenjem v določeno smer; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
privítje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|