|
prašílec |
čeb. manjši panj ali ograjen del večjega panja za vzrejo matice; plemenilnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prašílen |
agr. s katerim se praši:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prašílnik |
agr. priprava ali stroj za prašenje rastlin:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prašína |
knjiž., redko velika količina, množina prahu v ozračju:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prášiti |
nar. delati, orati praho:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prašíti |
1. povzročati, da se razširja, obstaja prah v zraku:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prašívo |
agr. kemično sredstvo v prahu za zatiranje rastlinskih škodljivcev, bolezni:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
práški |
nanašajoč se na Prago:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prašljív |
knjiž. ki se {rad} praši:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prášnat |
1. podoben prahu:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prášnica |
1. bot. zgornji, navadno razširjeni del prašnika:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prášničen |
nanašajoč se na prašnica 1:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prášnik |
bot. moški spolni organ v cvetu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
práštevílo |
mat. naravno število, ki je deljivo samo z eno in s samim seboj:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
práta |
nižje pog. pečenka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pratelo |
s, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
prátež |
1. nekdaj pomožna vojaška enota, ki oskrbuje operativne enote s sredstvi za življenje in za boj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prátežen |
nanašajoč se na pratež 1:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prátežnik |
nekdaj vojak, dodeljen pomožni vojaški enoti, ki oskrbuje operativne enote s sredstvi za življenje in za boj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
práti |
1. z vodo in pralnimi sredstvi odstranjevati umazanijo s tkanine:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prátika |
knjiga, navadno manjšega formata, s koledarskimi podatki, vremenskimi napovedmi in praktičnimi poučnimi sestavki:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prátikar |
ekspr. pisec, sestavljavec pratike:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prátíp |
knjiž. prvotni, osnovni tip:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pratoléčje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
prátvorívo |
biol. protoplazma:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
práugódje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
praupanje |
s, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
pràv |
1. izraža, da je dejanje ali stanje v skladu z določenim pravilom, normo,; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
praváš |
zgod. član hrvatske Stranke prava:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
praváštvo |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
právcat |
ekspr. pravi, resničen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
právda |
1. jur. sodni postopek, s katerim se rešuje civilnopravni spor pred sodiščem:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pravdáč |
1. slabš. kdor se {rad} toži, tožari:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
právdanje |
star. tožba, tožarjenje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
právdar |
1. ekspr. kdor se {rad} toži, tožari:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pravdaríja |
star. tožba, tožarjenje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pravdárjenje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
právden |
nanašajoč se na pravdo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
právdnik |
zastar. pravnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
právdništvo |
zastar. pravništvo, pravo:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pravdorèk |
zastar. sodba, razsodba, odločitev:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pravdovánje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
právec |
zastar. smer:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
právéčen |
knjiž. večen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
práveden |
zastar. pošten, pravičen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
právék |
geol. najstarejši vek v geološki zgodovini zemlje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
práven |
nanašajoč se na pravo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
právhanje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
právi |
1. ki ima potrebne, zaželene lastnosti, značilnosti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pravíca |
1. kar je v skladu s človekovimi, družbenimi predstavami, pravili o {moralnih} vrednotah:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pravicoljúben |
ki ljubi pravico:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pravicoljúbje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
pravicoljúblje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
pravíčen |
1. ki ravna v skladu z določenimi normami, priznanimi načeli:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pravíčnež |
ekspr. pravičen človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pravíčnica |
ženska oblika od pravičnik:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pravíčnik |
ekspr. pravičen človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pravíčniški |
nanašajoč se na pravičnike:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pravíčništvo |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
pravílce |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
pravílen |
1. ki je v skladu; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pravílnik |
pravila, določila, ki podrobneje urejajo delovanje delovne enote, odnose v njej:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pravilnikovánje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
pravílo |
1. kar določa, kakšno sme, mora biti kako ravnanje, vedenje, mišljenje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pravíloma |
izraža ponavljanje, skladno z določenim pravilom:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
právír |
knjiž. prvi, osnovni vir:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
práviti |
1. delati, da kdo kaj izve, se s čim seznani; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pràvkar |
1. izraža, da se je dejanje zgodilo v najbližji, neposredni preteklosti:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
právkaršnji |
nanašajoč se; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
právko |
prisl., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
právljica |
1. lit. pripoved, v kateri se dogajajo neverjetne, samo v domišljiji mogoče stvari in v kateri navadno zmaga dobro:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
právljičar |
kdor pripoveduje pravljice:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
právljičarka |
ženska, ki pripoveduje pravljice:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
právljičen |
1. nanašajoč se na pravljica 1:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pravljíčenje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
pravljíčiti |
knjiž., redko 1. pripovedovati, izmišljati si; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
právnica |
strokovnjakinja za pravo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
právnik |
strokovnjak za pravo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
právniški |
nanašajoč se na pravnike:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
právništvo |
dejavnost pravnikov:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pravnoformalno |
prisl., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
pravnomôčen |
jur. ki ga ni mogoče več izpodbijati s pritožbo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pravnomóčje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
právnopolítičen |
nanašajoč se na državno ali samoupravno urejanje družbenega dogajanja:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pravno... |
nanašajoč se na praven:; prvi del zloženk, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
právnúk |
vnuk sina ali hčere:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
právnúkinja |
vnukinja sina ali hčere:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
právo |
1. pravila, ki urejajo odnose v določeni družbeni skupnosti in določajo kazni za kršitev teh pravil:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
pravobranílec |
jur., v zvezah: družbeni pravobranilec samoupravljanja organ družbene skupnosti, ki skrbi za uresničevanje družbenega varstva samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine; javni pravobranilec predstavnik javnega pravobranilstva; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pravočútje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
pravódje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
pravokóten |
1. ki oblikuje pravi kot:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pravokótnica |
geom. premica, pravokotna na dano črto ali dano ploskev:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pravokótnik |
1. geom. četverokotnik z enakima nasprotnima stranicama in enakimi koti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pravokótniški |
ki ima obliko pravokotnika:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pravoméren |
knjiž. ki je, nastopa v pravi meri:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pravomôčen |
jur. pravnomočen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pravomóčje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
pravoréčen |
nanašajoč se na pravorečje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pravoréčje |
pravila, ki določajo in predpisujejo glasove in naglas knjižnega jezika:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
199.059 199.159 199.259 199.359 199.459 199.559 199.659 199.759 199.859 199.959 
