|
drogírati |
-am; nedov. in dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Če ti kriminalist najde v avtu ‘tono’ alkohola, ki je, po vseh strokovnih merilih in statistikah, torej znanstveno dokazano, veliko ‘trša’ droga kakor npr. hašiš, si, po slovenskem Zakonu o drogah, vzoren državljan, saj se normalno drogiraš z normalno drogo, s katero se drogirajo tudi vsi politiki, policaji, tožilci, sodniki in fajmoštri. Vsi takoimenovani ‘normalni’.
|
drúgekráti |
star. ob drugih priložnostih; drugikrat:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drúgokrat |
zastar. ob drugi{h} priložnosti{h}; drugikrat:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drugomislèč |
-éča -e; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: Še manj pa bo opravičila politiko nekega obdobja v 20 stoletju, ki je načrtno uničevala in morila drugomisleče, verne in zavedne ljudi.
|
družáben |
1. nanašajoč se na razvedrilo, zabavo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
družbenoaplikativen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Cilji raziskave so bili postavljeni na treh ravneh: znanstvenoanalitični in eksplorativni (opisovanje, spoznanje in razumevanje organizacije, položaja in potreb po izobraževanju zaposlenih), družbenoaplikativni (potrebi in pogoji za preobrazbo, izboljšanje in razvoj prakse in dosežkov izobraževanja zaposlenih v slovenski družbi in gospodarstvu) in pa sistemski cilji (posodabljanje in spremembe celotnega sistema izobraževanja zaposlenih, prilagajanje sistema v smeri gibanj v evropskem prostoru in Evropski uniji).
|
|
družbenosocialno |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zaradi nepopolne prilastitve znanja, lahko posamezna podjetja potrošijo manj za pridobitev produkcijskega znanja, kot je to družbenosocialno zaželeno.
|
|
druževanje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
To je tudi namen našega druževanja, da več mladih sodeluje pri tem načrtu, in da imajo pri tem priložnost, da obiščejo Slovenijo, deželo svojih prednikov.
|
|
državotvoriti |
nedov., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
duhovnomoralen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Papeževo pastoralno delo, ki med drugim poudarja potrebo po prilagoditvi cerkve spremenjenim svetovnim političnim in kulturnim, duhovnomoralnim razmeram ter potrebo po novi evangelizaciji, se izraža predvsem v številnih apostolskih potovanjih po svetu.
|
|
dumdúm |
v zvezi dumdum krogla krogla naboja za lahko orožje z narezanim ali vdolbenim vrhom:; neskl. pril., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
dúrnica |
star. {vratno} krilo, vratnica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dváinpétdeset |
-ih; štev., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Predstavljenih je dvainpetdeset portretov iz celotnega ustvarjalnega opusa Jožefa Tominca, pet kašmirskih šalov, ki so bili priljubljen modni dodatek ženske garderobe v prvi polovici 19. stoletja in štirje umetnoobrtni predmeti, kakršne najdemo na Tominčevih slikah.
|
dvanajstkrat |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Prvi, ki mu bo do konca aprila 2006 v našem bowlingu uspela popolna igra, ki bo torej dvanajstkrat zapored s prvim metom podrl vseh deset kegljev in tako v eni igri dosegel 300 točk, se bo lahko domov odpeljal na jeklenem lepotcu - Kawasakiju z-1000.
|
|
dvanajstlisten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Leta 1744 je izdal dvanajstlistni zemljevid v merilu 1 : 111 000, ki ga je po pomenu prerasel šele Kozlejev zemljevid slovenske dežele, ki je nastal stodvajset let pozneje.
|
|
dvestoštirideseti |
štev., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Dvestoštirideseta terilnica je počla tako, da je celo bajto pokonc vrgl.
|
|
dvigajoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Podoba, ki so si jo o terenskih vozilih ustvarili zanesenjaki, željni prah dvigajočega drvenja po zapuščenih stezah, počasi bledi.
|
|
dvofaznost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Poudaril je dvofaznost projekta, pri katerem se obe fazi dopolnjujeta in ne izključujeta.
|
|
dvohibriden |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
S pregledovanjem genske banke kvasovke S. cerevisiae smo s pomočjo metode dvohibridnih interakcij odkrili povezavo Cdc6 proteina z genskimi produkti štirih genov.
|
|
dvohod |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ker ga družina zavrne, se Derek vrne na Manhattan, a Hanslova priljubljenost je zanj preveč, preprosto je ne prenese, zato ga izzove na manekenski 'dvohod', da bi enkrat za vselej dokazal, kdo je boljši. Iz medsebojne nestrpnosti se med manekenoma nazadnje razvije prijateljstvo in medsebojno spoštovanje.
|
|
dvoidentiteten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Na isto temo je Evropska unija leta 1997 odobrila tudi projekt Phare Lien z naslovom Izobraževanje romskih staršev za dvojezično in dvoidentitetno vzgojo otrok.
|
|
dvókróvnik |
zastar. dvokrilnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvórédec |
bot. njivsko zelišče z rumenimi štirilistnimi cvetnimi venci, Diplotaxis; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvosvetlinski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pomembna je pravilna namestitev dvosvetlinskega tubusa in sprotno odstranjevanje v spodnjem pljučnem krilu izločene sluzi.
|
|
džezovstvo |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Eden od odjekov na trojni "eks" Lolite je za tukajšnje prilike že kar čudaško vztrajno skupino vstavil v domačinsko "džezovstvo", kar je naravnost žalitev; na ravneh pisave, izgovorjave in sfižene norme, ki jo v zgodovinsko muzično prakso vstavljajo tukajšnji lektorji, normativni pravopisci in z njimi še ocenjevalci.
|
|
džitsu |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
džiu džitsu - (jujutsu; Jiu jitsu), ..., sistem borilnih veščin za vsestransko goloroko borbo
|
|
džiu |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
džiu džitsu - (jujutsu; Jiu jitsu), ..., sistem borilnih veščin za vsestransko goloroko borbo
|
|
džjotiš |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Džjotiš je modrost starodavnih vedskih modrecev, ki so pred več tisoč leti na obalah kasneje presahle reke Sarasvati odkril, kako se človekovo življenje povezuje z ritmi narave in gibanjem nebesnih teles.
|
|
ekonóm |
v zvezi ekonom lonec lonec, v katerem se pod zvišanim pritiskom živilo hitro skuha; neskl. pril., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekonómika |
1. s prilastkom organizacija proizvajanja, razporejanja in uporabe materialnih dobrin:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekotíp |
biol. organizmi z določeno, okolju prilagojeno obliko, a različno dedno osnovo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eksêmpel |
star. spodbuden ali svarilen zgled; vzor, svarilo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eksempláričen |
ki je v spodbuden ali svarilen zgled:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eksploatácija |
1. neplačano prilaščanje proizvodov tujega dela, izkoriščanje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eksploatírati |
1. neplačano si prilaščati proizvode tujega dela, izkoriščati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eksponènt |
1. nav. slabš., navadno s prilastkom kdor dela po navodilih kake skupine, zlasti politične:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
emócija |
knjiž., navadno s prilastkom duševni proces ali stanje, ki je posledica odnosa med človekom in okoljem; čustvo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ênoglásnik |
lingv. glasovna, zlasti samoglasniška enota kot posledica samo enega obstojnega položaja govoril; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enôta |
s prilastkom 1. dogovorjena količina za merjenje količin iste vrste:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
epístelski |
rel., v zvezi epistelska stran oltarja stran, na kateri se navadno bere berilo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
epíteton órnans |
lit. ustaljen prilastek, ki ima določujočo in figurativno funkcijo; ukrasni pridevek; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
epóha |
knjiž., navadno s prilastkom omejeno trajanje z razmerami, okoliščinami, stvarnostjo vred; doba:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
epóksi |
kem., v zvezi epoksi smola umetna smola za proizvajanje lakov, lepil; neskl. pril., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
êra |
navadno s prilastkom omejeno trajanje z razmerami, okoliščinami, stvarnostjo vred; doba:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
ergonomíja |
veda, ki se ukvarja z raziskovanjem človekovih telesnih in duševnih zmožnosti in ustreznim prilagajanjem delovnih obremenitev:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
etápa |
1. navadno s prilastkom časovno sklenjen del nastajanja, razvoja česa z vsebinskimi značilnostmi v okviru celote, razvojna stopnja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
étika |
1. filoz. filozofska disciplina, ki obravnava merila človeškega hotenja in ravnanja glede na dobro in zlo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
etivírati |
agr. sterilizirati in oplemenititi suho sadje:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
évergrin |
žarg. dolgo časa splošno priljubljena zabavnoglasbena skladba, zlasti popevka:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
évo |
pog. izraža opozorilo na to, kar se pojavi, opazi; glej:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
evrokomunízem |
publ. politična smer v nekaterih zahodnoevropskih komunističnih strankah v sedemdesetih letih 20. stoletja, ki se zavzema za mirno, nerevolucionarno spreminjanje družbe in za samostojno, razmeram v posameznih državah prilagojeno delovanje komunističnih strank:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
evropeizácija |
prilagajanje evropskemu načinu življenja in mišljenja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
evropeizírati |
prilagajati evropskemu načinu življenja in mišljenja:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fárma |
1. navadno s prilastkom veliko specializirano kmetijsko družbeno posestvo za gojenje določene vrste živali:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fedaín |
zlasti v arabskem okolju pripadnik palestinske gverilske osvobodilne organizacije:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
federát |
zgod., pri starih Rimljanih vojak barbarske vojaške enote, ki se je borila pod rimskim vrhovnim poveljstvom; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fiankéto |
šah. postavitev lovca z osnovnega polja na sosednje polje velike diagonale, krilni razvoj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fijakáriti |
-im; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
fórma |
1. navadno s prilastkom določen videz, ki ga ima stvar v prostoru; oblika:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fórum |
navadno s prilastkom 1. voljeno ali imenovano telo, pristojno za odločanje v določeni stvari:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
frekvénca |
1. navadno s prilastkom število ponovitev kakega pojava, pogostnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
frésko |
nanašajoč se na fresko:; neskl. pril., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fúndus |
knjiž., navadno s prilastkom celotna količina stvari, ki so navadno podlaga kake dejavnosti; fond:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fúnkcija |
1. navadno s prilastkom kar mora kdo delati glede na svoj namen; naloga, vloga:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
garnitúra |
navadno s prilastkom 1. več predmetov, stvari, ki sestavljajo celoto:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
generácija |
navadno s prilastkom ljudje približno iste starosti, ki živijo v istem času in imajo podobne interese ali nazore, rod:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gladiátor |
pri starih Rimljanih borilec z nasprotnikom ali z divjimi zvermi pri javnih igrah:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| | | |
1.576 1.676 1.776 1.876 1.976 2.076 2.176 2.276 2.376 2.476 
