|
ukrèp |
kar se naredi v skladu s premišljeno odločitvijo za uporabo sredstev in načinov, ki se zdijo glede na okoliščine ustrezni za dosego zastavljenega cilja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ukrépati |
delati kaj v skladu s premišljeno odločitvijo za uporabo sredstev in načinov, ki se zdijo glede na okoliščine ustrezni za dosego zastavljenega cilja:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ultrahiter |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
ultráš |
pripadnik ekstremistične skupine, stranke; skrajnež:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
umiríti |
1. narediti, povzročiti, da se kaj {skoraj} ne giblje, premika:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
umírjati |
1. delati, povzročati, da se kaj {skoraj} ne giblje, premika:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
umoválec |
knjiž. kdor premišljuje, razmišlja, zlasti teoretično:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
umováti |
knjiž. premišljevati, razmišljati, zlasti teoretično:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
umstvovánje |
zastar. premišljevanje, razmišljanje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
umstvováti |
zastar. premišljevati, razmišljati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
unovčeváti |
1. ekon. spreminjati v denarna sredstva:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
unóvčiti |
1. ekon. spremeniti v denarna sredstva:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
unovčljív |
ekon. ki se da spremeniti v denarna sredstva:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uparjálnik |
strojn. naprava za spreminjanje tekočine v paro:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
upéniti se |
spremeniti se v peno:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
upepelíti |
1. z ognjem, visoko temperaturo spremeniti v pepel:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
upepeljeválnica |
stavba, prostor, kjer se sežigajo mrliči; krematorij:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
upepeljeváti |
1. z ognjem, visoko temperaturo spreminjati v pepel:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uplíniti |
spremeniti iz trdnega ali tekočega stanja v plinasto:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uplínjati |
spreminjati iz trdnega ali tekočega stanja v plinasto:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uplinjeváti |
spreminjati iz trdnega ali tekočega stanja v plinasto:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
upraševáti |
spreminjati v prah:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uprašíti |
1. spremeniti v prah:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uravnoteževáti |
1. spravljati v stanje, v katerem je teža telesa, teles na obeh straneh enaka:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uravnotéžiti |
1. spraviti v stanje, v katerem je teža telesa, teles na obeh straneh enaka:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uravnovésiti |
1. spraviti v stanje, v katerem je teža telesa, teles na obeh straneh enaka:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uravnovéšati |
1. spravljati v stanje, v katerem je teža telesa, teles na obeh straneh enaka:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ustalíti |
narediti, da se kaj več ne spreminja, ne menjava; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
ustaljeváti |
delati, da se kaj več ne spreminja, ne menjava; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ustáviti |
1. narediti, povzročiti, da se kaj preneha gibati, premikati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ustávljati |
1. delati, povzročati, da se kaj preneha gibati, premikati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ustavodájen |
nanašajoč se na sprejem, spremembo ustave:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ušibíti se |
upogniti se, ukriviti se zaradi teže bremena:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
utekočíniti |
1. spremeniti iz plinastega stanja v tekoče:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
utekočínjati |
1. spreminjati iz plinastega stanja v tekoče:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
úterus |
anat. spolni organ, v katerem se razvija oplojeno jajčece do poroda; maternica:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
utilitarízem |
1. filoz. filozofski nazor, po katerem je osnova in merilo človekovega delovanja, moralnega vrednotenja korist:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
užréti |
užrèm; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
užúgati |
ekspr. ugnati, premagati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vagonét |
žarg., grad., mont. ozkotirni voziček za prevažanje premoga, gradbenega materiala; vagonček:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vál |
1. izbočeni in vbočeni del vode, vodne gladine, nastal zaradi premika vode navzgor in navzdol:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
valíti |
1. premikati predmet po podlagi tako, da se vrti okoli svoje osi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
valívec |
kdor kaj vali, premika:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
váljati |
1. s premikanjem valja, valjarja po podlagi delati kaj; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
valováti |
1. gibati se, premikati se v obliki valov:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
valovéti |
1. gibati se, premikati se v obliki valov:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
valovít |
1. na katerem so valovi:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vàmp |
1. zool. del želodca prežvekovalcev, v katerem se kopiči hrana:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
várek |
teh. del vara, narejen z enim premikom izvora varilne vročine po površini kovine:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
variabílen |
knjiž. spremenljiv, nestalen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
variabílnost |
knjiž. spremenljivost, nestalnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
variábla |
1. fiz., mat. količina, ki spreminja svojo vrednost, spremenljivka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
variánca |
mat. povprečna vrednost kvadratov odklonov spremenljivk od aritmetične sredine:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
variátor |
teh. priprava za spreminjanje določene veličine:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
variírati |
knjiž. 1. biti, pojavljati se v različnih, drugačnih oblikah, ne spreminjajoč pri tem svoje narave, svojega bistva; spreminjati se, biti različen:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
várščina |
jur. 1. premičnine ali nepremičnine, ki se dajo za zagotovitev izpolnitve določenih obveznosti, dolžnosti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
váruh |
1. kdor je uradno določen, da skrbi za mladoletno osebo in upravlja z njenim premoženjem:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vdírati |
1. deroč prihajati v kaj, premagujoč ovire:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vdréti |
1. deroč priti v kaj, premagujoč ovire:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vèčpotéznik |
šah. problem, pri katerem je treba v več potezah dati mat; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vèčrazréden |
1. šol., v zvezi večrazredni oddelek oddelek, v katerem so učenci več razredov, letnikov:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vedréti |
-ím; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
vedrník |
nar. svetnik priprošnjik za lepo vreme:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
velehiter |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
vèlemóder |
-dra -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
velênjčan |
žarg. velenjski premog:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
vèleturnír |
šah. turnir, na katerem igra veliko vrhunskih igralcev:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vèn |
1. izraža premikanje ali usmerjenost iz zaprtega prostora,; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
verížnica |
teh. kolo z žlebom na obodu, po katerem teče veriga:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vesólje |
1. celota nebesnih teles, sistemov teles in prostor, v katerem so:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
vêsti |
1. knjiž. kot spremljevalec, vodnik delati, da kdo kam gre; peljati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
véter |
zaradi razlik v zračnem pritisku, temperaturi gibajoči se, premikajoči se zrak:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
véti |
1. nav. 3. os., knjiž. gibati, premikati se z enega področja na drugo zaradi razlik v zračnem pritisku, temperaturi; pihati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vídeotéks |
rad. prenašanje informacij po telekomunikacijskem omrežju na zahtevo uporabnika, pri katerem se dobi želeni podatek na zaslonu televizijskega sprejemnika:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vídeotelefón |
ptt telefon, pri katerem se uporabnika tudi vidita:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vígenj |
ognjišče, na katerem se z ogljem ali koksom razžarjajo kosi kovine pred kovanjem; kovaško ognjišče:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vihráti |
1. viseč neurejeno, vijugajoče gibati se zaradi hitrega premikanja zraka:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vihtéti |
1. držeč v roki premikati kaj v velikih lokih:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vijáčnica |
1. geom. črta, ki jo dela točka, enakomerno se vrteča okrog določene premice in enakomerno se gibajoča v smeri te premice:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vijúgati |
1. delati, povzročati, da se kaj valovito, vijugasto premika:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
víle |
orodje z roglji in dolgim držajem za zajemanje, premetavanje trave, gnoja:; ž mn., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
víličar |
teh. vozilo, navadno motorno, z dvema podaljškoma za dviganje in prenašanje bremena:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vím |
pog. drobno mlet kremenčev pesek, navadno s kemičnimi dodatki, za čiščenje predmetov z drgnjenjem:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vinógrad |
zemljišče, na katerem je posajena vinska trta:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
vitrít |
petr. sestavina premoga brez ohranjene celične strukture:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vivipáren |
1. zool. pri katerem se zarodek razvije v materinem telesu in rodi žive mladiče; živoroden:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vodílja |
etn. ženska, ki sodeluje pri pripravljanju, razmeščanju bale in spremlja nevesto k poroki; teta:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vodocéven |
strojn., v zvezi vodocevni kotel parni kotel, pri katerem teče voda po ceveh, ki jih od zunanje strani grejejo vroči plini; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vohljáti |
1. s krajšimi potegi zraka v nos in premikanjem nosnic, glave prizadevati si zaznati določen vonj:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vojskovalíšče |
voj. območje, na katerem je, poteka vojna:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vokalíst |
knjiž. kdor poje, navadno ob spremljavi orkestra, glasbila, pevec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
voščíti |
mazati, premazovati z voskom:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
vprašáj |
1. lingv. ločilo, ki označuje samostojne, neodvisne vprašalne stavke, zvezo stavkov z glavnim vprašalnim stavkom, vprašalni stavek premega govora:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
vpréči |
1. pripeti vprežno žival z vprežno opremo k vozu:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vprégati |
1. pripenjati vprežno žival z vprežno opremo k vozu:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vpréžnica |
vrv, navadno pri konjski opremi, za vpreženje živali k vozu; zaprežnica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vránica |
organ v levem zgornjem delu trebušne votline med želodcem in rebri, v katerem se razkrajajo rdeče krvne celice in nastajajo bele:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
vratolòm |
ekspr. 1. dejanje, pri katerem si osebek lahko zlomi vrat:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vrbopletárstvo |
pletarstvo, pri katerem se uporablja vrbovo šibje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vrélnica |
agr. prostor, v katerem vre mošt:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
3.701 3.801 3.901 4.001 4.101 4.201 4.301 4.401 4.501 4.601 
