|
tríp |
žarg. spremenjeno doživljanje v času učinkovanja mamila LSD:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
trípasóven |
urb., v zvezi tripasovna cesta cesta s tremi prometnimi pasovi:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
trípóljen |
agr., navadno v zvezi tripoljno gospodarstvo gospodarstvo, pri katerem se seje na del zemljišča ozimno žito, na del jari posevki, del pa ostane nezasejan in se deli vsako leto menjujejo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
trípotézen |
šah. pri katerem je treba nasprotnika v treh potezah matirati ali doseči odločilno prednost:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tríštéven |
v zvezah: bot. trištevni cvet cvet, pri katerem je vsako vretence iz treh listov; min. trištevna os simetrijska os, glede na katero je geometrijska tvorba trikratno simetrična; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tritól |
nestrok. eksplozivna snov, ki nastane tako, da se trije atomi vodika v molekuli toluena nadomestijo s tremi nitroskupinami; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
trizób |
1. v grški in rimski mitologiji sulica s tremi vzporednimi roglji kot žezlo boga Pozejdona oziroma Neptuna:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
trkljáti |
premikati predmet po površini tako, da se vrti okoli svoje osi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
trobezljáč |
slabš. kdor nepremišljeno govori, pripoveduje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
trobezljáti |
slabš. nepremišljeno govoriti, pripovedovati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
trobuzljáti |
star. nespametno, nepremišljeno govoriti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
trócévka |
puška s tremi cevmi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
troféja |
1. kar se vzame premaganemu sovražniku v znamenje zmage:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
trójádrnica |
ladja s tremi jadri:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
trójámbornica |
ladja s tremi jambori:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
trókoló |
tovorno vozilo s tremi kolesi:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
troposfêra |
meteor. najnižji del atmosfere, v katerem nastajajo vremenski pojavi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tróséd |
obrt. kos sedežnega pohištva s tremi sedeži, navadno oblazinjen:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
trósnik |
bot. organ v katerem nastajajo trosi; trosovnik; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
trosnják |
bot. nadzemni del gobe, v katerem nastajajo trosi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
trosóvnik |
bot. organ, v katerem nastajajo trosi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
trotíl |
voj. eksplozivna snov, ki nastane tako, da se trije atomi vodika v molekuli toluena nadomestijo s tremi nitroskupinami:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
tróvesláča |
pri starih Grkih in Rimljanih vojna ladja s tremi vrstami vesel:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tróvpréga |
vprega s tremi živalmi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
trpéžen |
ki kljub uporabi, obdelovanju dalj časa ne spremeni svojih bistvenih lastnosti, značilnosti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tŕska |
zool. velika morska riba s tremi hrbtnimi plavutmi in dvema podrepnima plavutma, Gadus morhua:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
trzáj |
1. sunkovit premik, gib zaradi nehotenega skrčenja mišice, mišic:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tŕzati |
1. sunkovito se premikati zaradi nehotenega skrčenja mišice, mišic:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
trzljáj |
sunkovit premik, gib zaradi nehotenega skrčenja mišice, mišic:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tŕzniti |
1. sunkovito se premakniti zaradi nehotenega skrčenja mišice, mišic:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tuhtáč |
pog., ekspr. kdor {rad} premišlja, razglablja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
túhtanje |
pog. premišljanje, razglabljanje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
túhtati |
pog. premišljati, razglabljati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
túhtav |
pog. ki {rad} premišlja, razglablja:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
túhtavec |
pog. kdor {rad} premišlja, razglablja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
túkec |
zastar. potuhnjenec, premetenec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
turbína |
strojn. pogonski stroj z lopatami, ki spreminja pogonsko energijo pare, plina ali vode v mehansko delo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
turíst |
1. kdor potuje, začasno spremeni kraj bivanja zaradi oddiha, razvedrila:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
turízem |
pojav, da kdo potuje, začasno spremeni kraj bivanja zaradi oddiha, razvedrila:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
turkiznomoder |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
tušírati |
šport., pri rokoborbi premagati tako, da se nasprotnik z lopaticami dotakne tal:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tvorílka |
geom. premica ali krivulja, ki s svojim gibanjem oblikuje ali popiše lik, ploskev:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ubirálka |
muz. ozka, podolgovata deščica na godalih in brenkalih, ob katero se s prsti pritiskajo strune in s tem spreminja višina tonov:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
učinkováti |
nav. 3. os. 1. s svojimi lastnostmi vplivati na kaj, da se spremenijo kemične lastnosti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
úd |
1. del človeškega telesa, ki se uporablja za premikanje ali prijemanje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
udržáti |
1. narediti, da se kdo ne premika dalje, ne pade:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ugásek |
nav. mn. pogašeni delci premoga:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uglaševálnik |
muz. premični kos cevi, zamašek pri trobilih, pihalih za natančno uglasitev:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ugnáti |
ekspr. 1. doseči, da kdo preneha povzročati hrup, nemir, navadno s fizično premočjo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ujármiti |
knjiž. vpreči v jarem:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
újčkati |
s premikanjem lastnega telesa gugati koga z namenom pokazati mu posebno naklonjenost:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ujéda |
1. ptica z navadno ukrivljenim, ostrim kljunom in zakrivljenimi kremplji, ki se hrani zlasti s pticami, z manjšimi sesalci:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
ukléščiti |
narediti, da pride kaj v položaj, ko se zaradi stiska z dveh ali več strani ne more več premikati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ukreníti |
narediti kaj v skladu s premišljeno odločitvijo za uporabo sredstev in načinov, ki se zdijo glede na okoliščine ustrezni za dosego zastavljenega cilja:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ukrèp |
kar se naredi v skladu s premišljeno odločitvijo za uporabo sredstev in načinov, ki se zdijo glede na okoliščine ustrezni za dosego zastavljenega cilja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ukrépati |
delati kaj v skladu s premišljeno odločitvijo za uporabo sredstev in načinov, ki se zdijo glede na okoliščine ustrezni za dosego zastavljenega cilja:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ultrahiter |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
ultráš |
pripadnik ekstremistične skupine, stranke; skrajnež:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
umiríti |
1. narediti, povzročiti, da se kaj {skoraj} ne giblje, premika:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
umírjati |
1. delati, povzročati, da se kaj {skoraj} ne giblje, premika:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
umoválec |
knjiž. kdor premišljuje, razmišlja, zlasti teoretično:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
umováti |
knjiž. premišljevati, razmišljati, zlasti teoretično:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
umstvovánje |
zastar. premišljevanje, razmišljanje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
umstvováti |
zastar. premišljevati, razmišljati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
unovčeváti |
1. ekon. spreminjati v denarna sredstva:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
unóvčiti |
1. ekon. spremeniti v denarna sredstva:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
unovčljív |
ekon. ki se da spremeniti v denarna sredstva:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uparjálnik |
strojn. naprava za spreminjanje tekočine v paro:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
upéniti se |
spremeniti se v peno:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
upepelíti |
1. z ognjem, visoko temperaturo spremeniti v pepel:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
upepeljeválnica |
stavba, prostor, kjer se sežigajo mrliči; krematorij:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
upepeljeváti |
1. z ognjem, visoko temperaturo spreminjati v pepel:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uplíniti |
spremeniti iz trdnega ali tekočega stanja v plinasto:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uplínjati |
spreminjati iz trdnega ali tekočega stanja v plinasto:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uplinjeváti |
spreminjati iz trdnega ali tekočega stanja v plinasto:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
upraševáti |
spreminjati v prah:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uprašíti |
1. spremeniti v prah:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uravnoteževáti |
1. spravljati v stanje, v katerem je teža telesa, teles na obeh straneh enaka:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uravnotéžiti |
1. spraviti v stanje, v katerem je teža telesa, teles na obeh straneh enaka:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uravnovésiti |
1. spraviti v stanje, v katerem je teža telesa, teles na obeh straneh enaka:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uravnovéšati |
1. spravljati v stanje, v katerem je teža telesa, teles na obeh straneh enaka:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ustalíti |
narediti, da se kaj več ne spreminja, ne menjava; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
ustaljeváti |
delati, da se kaj več ne spreminja, ne menjava; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ustáviti |
1. narediti, povzročiti, da se kaj preneha gibati, premikati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ustávljati |
1. delati, povzročati, da se kaj preneha gibati, premikati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ustavodájen |
nanašajoč se na sprejem, spremembo ustave:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ušibíti se |
upogniti se, ukriviti se zaradi teže bremena:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
utekočíniti |
1. spremeniti iz plinastega stanja v tekoče:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
utekočínjati |
1. spreminjati iz plinastega stanja v tekoče:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
úterus |
anat. spolni organ, v katerem se razvija oplojeno jajčece do poroda; maternica:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
utilitarízem |
1. filoz. filozofski nazor, po katerem je osnova in merilo človekovega delovanja, moralnega vrednotenja korist:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
užréti |
užrèm; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
užúgati |
ekspr. ugnati, premagati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vagonét |
žarg., grad., mont. ozkotirni voziček za prevažanje premoga, gradbenega materiala; vagonček:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vál |
1. izbočeni in vbočeni del vode, vodne gladine, nastal zaradi premika vode navzgor in navzdol:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
valíti |
1. premikati predmet po podlagi tako, da se vrti okoli svoje osi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
valívec |
kdor kaj vali, premika:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
váljati |
1. s premikanjem valja, valjarja po podlagi delati kaj; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
valováti |
1. gibati se, premikati se v obliki valov:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
valovéti |
1. gibati se, premikati se v obliki valov:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
3.747 3.847 3.947 4.047 4.147 4.247 4.347 4.447 4.547 4.647 
