|
drúj |
medm., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: nar. (drug): Če je to mišljeno zadnjnič, je vedu, da gremo na pašto, samo je meu druj dan mari izpit!!
|
drúžban |
nar. vzhodno ženinov, nevestin spremljevalec k poroki ali tudi organizator svatbe; drug:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
družbenikov |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Izvzetje družbenika od zastopanja, določitev skupnega zastopanja ali vključitev prokurista v skladu s prejšnjim odstavkom, kakor tudi vsako spremembo glede družbenikovega upravičenja za zastopanje, morajo priglasiti za vpis v register vsi družbeniki.
|
|
družbenoaplikativen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Cilji raziskave so bili postavljeni na treh ravneh: znanstvenoanalitični in eksplorativni (opisovanje, spoznanje in razumevanje organizacije, položaja in potreb po izobraževanju zaposlenih), družbenoaplikativni (potrebi in pogoji za preobrazbo, izboljšanje in razvoj prakse in dosežkov izobraževanja zaposlenih v slovenski družbi in gospodarstvu) in pa sistemski cilji (posodabljanje in spremembe celotnega sistema izobraževanja zaposlenih, prilagajanje sistema v smeri gibanj v evropskem prostoru in Evropski uniji).
|
|
drúžen |
1. knjiž. pri katerem je udeleženo več ljudi; skupen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drvénec |
min. okamnina s kremenom prepojenega lesa; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drvéti |
zelo hitro se premikati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
duénja |
v španskem okolju spremljevalka, družabnica mladega dekleta ali žene:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
duhovnoenergetski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Premorejo nematerialnega duha in notranjo vitalnost, imenovano življenjska sila, elan vital. Gre za duhovnoenergetski naboj.
|
|
duhovnomoralen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Papeževo pastoralno delo, ki med drugim poudarja potrebo po prilagoditvi cerkve spremenjenim svetovnim političnim in kulturnim, duhovnomoralnim razmeram ter potrebo po novi evangelizaciji, se izraža predvsem v številnih apostolskih potovanjih po svetu.
|
|
dumping |
ekon. prodaja blaga v tujino pod ceno zaradi potrebe po devizah ali razbremenitve domačega trga:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dušebrížniški |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Menim, da ne bi bilo nič narobe - kaj narobe, pravično bi bilo -, če bi se Cerkvi odvzelo vse premoženje, ki ni potrebno za opravljanje dušebrižniške dejavnosti.
|
dušegúbka |
med drugo svetovno vojno posebno opremljen avtomobil za uničevanje ljudi s plini:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dušilnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Dušilnost je sposobnost litine, da spremeni vsiljeno delo v toploto. To lastnost ima siva litina v izredni meri in je proporcionalna količini grafita in velikost grafitnih lističev.
|
|
duumvirát |
zgod. dvojica višjih uradnikov, izvoljena za določene državniške posle v starem Rimu; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvainpetdesetkrat |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ni lahko ocenjevati življenjskega standarda na osnovi kupne moči, vendar vemo, da je bilo mogoče srednje skromno živeti z 20.000 sesterci letno, to je približno ustrezalo višini plače centurja in dohodku od kapitala kakih 400.000 sestercev, kar je bila najmanjša premoženjska raven za člana viteškega stanu. Da je človek lahko postal senator, je moral imeti najmanj dvainpetdesetkrat toliko.
|
|
dvainpolmetrski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pease in Albert Abraham Michelson izmerita, s sedemmetrskim interferometrom ob dvainpolmetrskim teleskopom, prvi premer zvezde (Betelgeuze v Orionu).
|
|
dvainsedemdesetkrat |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Če bi jo imel on, bi si privoščil sončni zahod, ne samo štiriinštiridesetkrat pač pa dvainsedemdesetkrat, stokrat ali celo dvestokrat na dan, ne da bi premaknil stol!
|
|
dvainšestdesetič |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
"... Svojo firmo sem na Češkem odprl že leta 1998 in sedaj sem se odločil tudi za prodor v ZDA," je poslovne ambicije pojasnil Hašek, ki je dvainšestdesetič v karieri na tekmi ostal nepremagan.
|
|
dváintrídeseti |
-a -o; štev., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Samo pomislite - dvaintrideseti teden po premieri je še vedno vrgel 5 milijonov in pol, hja, pol milijona več, kot je stal.
|
dvaita |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
dvaita/dwaita (dvaita) - filozofija dualizma, v katerem sta človek in Bog ločena
|
|
dvajsetvrstičen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ta izkušnja, ki je vzporedna oni prvi, zavzema nato drugi, nekoliko daljši, dvajsetvrstični del besedila, pri čemer pa se zadnji štirje stihi spet povrnejo k vremenarski prispodobi in jo do kraja potrdijo.
|
|
dvánajstmésečen |
-čna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Po končanih predavanjih ima študent dvanajstmesečni absolventski staž, v katerem opravi preostale izpite in pripravi diplomsko nalogo.
|
dvigálnik |
teh. stroj za dviganje in navadno tudi prenašanje bremen:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvígati |
1. premikati z nižjega mesta, položaja na višjega:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvígniti |
1. premakniti z nižjega mesta, položaja na višjega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvoenergetski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zlati standard za diagnostiko in spremljanje zdravljenja osteoporoze je dvoenergetska absorpciometrija (DXA).
|
|
dvofaznost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Poudaril je dvofaznost projekta, pri katerem se obe fazi dopolnjujeta in ne izključujeta.
|
|
dvoigličarka |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Industrijski šivalni stroji šteparica Pfaff , Brother in Mitsubishi z vso opremo in dvoigličarka Brother - odklop igel , 6mm razmak ugodno prodam. Stroji so novejši.
|
|
dvójničen |
-čna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: Na pravi vir tega nenavadnega izraza pa še vedno kaže dvojnična izgovarjava samoglasnika e (kakor v besedi jebenti - gl. SSKJ), saj ni nujno ozek kot v besedi "bel" (kjer bi ga lahko opremili z ostrivcem), temveč lahko tudi širok in bi ga označili s strešico.
|
dvolično |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Vendar prikrito, zahrbtno, hinavsko, dvolično v dvojnem smislu: javno in načelno delajo za Evropo in humanistična načela, dejansko pa za svoje nacionalne interese, ki v spremenjenih razmerah niti niso več to, ampak so nekakšni fantomi takih interesov iz preteklosti, geopolitični fosili.
|
|
dvomodulen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Izgradnja je lahko ... dvomodulna (twin): Setavljata ga dva modula, povezana z optično povezavo. Oba vsebujeta optično prenosno opremo, en modul ne vsebuje trdega diska. Dolžina optičnega kabla je največ 15 km. Za največ 1024 priključkov. ...
|
|
dvoplaščen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
OMV Istrabenz je vse bencinske servise opremil tudi z dvoplaščnimi eko zabojniki za zbiranje odpadnih olj.
|
|
dvopodročen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Dvopodročna avtomatska klimatska naprava je lahka za upravljanje, njene nastavitve pa lahko spremljamo na dobro osvetljenem zaslonu poleg stikal.
|
|
dvópóljen |
agr., navadno v zvezi dvopoljno gospodarstvo gospodarstvo, pri katerem se seje na polovico določene površine ena, na drugo pa druga kmetijska rastlina in se vsako leto izmenjujeta; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvoporten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Podatkovni PP L1 je dvoportni, dvojno-skupinski asociativni predpomnilnik; "dvoportni" pomeni, da lahko beremo in pišemo vanj v eni urini periodi, oziroma da ima dvoje ločenih podatkovnih in naslovnih vhodov.
|
|
dvópotézen |
šah. tak, pri katerem je treba v dveh potezah dati mat ali doseči odločilno prednost:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvópotéznik |
šah. problem, pri katerem je treba v dveh potezah dati mat; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
dvoravenski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ustavo RS je treba spremeniti tako, da bo vsebovala povsem jasna določila o ustanovitvi občin, njihovem (univerzalnem) delovnem področju, o dvoravenski lokalni samoupravi v RS, o lastnih virih lokalnih skupnostih in o državnem nadzoru.
|
|
dvórazmérje |
geom. število, značilno za medsebojno lego štirih točk na premici; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvórazréden |
1. šol., v zvezi dvorazredni oddelek oddelek, v katerem so učenci dveh razredov, letnikov:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvóréčje |
knjiž. ozemlje, po katerem tečeta vzporedno dve reki:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvórédnik |
agr. ječmen, v katerem so zrna navidezno v dveh vrstah; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvorján |
nekdaj vladarjev svetovalec, spremljevalec, ki živi stalno na dvoru:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvorjánka |
nekdaj spremljevalka, družabnica ženskega člana vladarjeve družine:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvoskok |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Dotični je povečini namenjen premikanju in ploščadarskim veščinam, saj morete takrat izvajati dvoskok, hitreje teči, se plaziti po vrveh in sovrage butati s kosmatimi okončinami.
|
|
dvovezljiv |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Najpogostejša je sprememba iz enovezljivih glagolov v dvovezljive oz. tudi vezavne glagole.
|
|
dvóvŕstnik |
agr. ječmen, v katerem so zrna navidezno v dveh vrstah; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
džúnka |
navt. vzhodnoazijska jadrnica z enim do pet jamborov, visoko krmo in ostrim premcem:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
džuz |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
ZGRADBA KORANA: Razdeljen je na 30 džuzov (delov), ima 114 poglavij (sur), najdaljša je El-Bekara, ki ima 286 stavkov (ajetov), najkrajša pa je El-Kevser s tremi stavki, ...
|
|
edíl |
zgod. nadzornik javnega reda, tržne organizacije, javnih zgradb ter organizator javnih prireditev v starem Rimu; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
efektív |
nav. mn., voj. vojaške enote in oprema, s katerimi more država razpolagati v vojni:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
efektíva |
nav. mn., publ. vojaške enote in oprema, s katerimi more država razpolagati v vojni; efektiv:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eflorescénca |
med. posamezna bolezenska sprememba na koži ali sluznici pri izpuščaju, vzbrst:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
egoízem |
miselnost, ravnanje, pri katerem človek upošteva samo svoje koristi, sebičnost:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekolóški |
biol. nanašajoč se na okolje, v katerem živi organizem:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekonóm |
v zvezi ekonom lonec lonec, v katerem se pod zvišanim pritiskom živilo hitro skuha; neskl. pril., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekotóp |
biol. prostor, v katerem živijo živali in rastline v enakih življenjskih razmerah, življenjski prostor; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
eksantém |
med. bolezenska sprememba različne oblike in vrste na koži ali sluznici; izpuščaj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eksercícije |
1. rel. sistematično večdnevno premišljevanje in udeleževanje verskih obredov za obnovo verskega življenja; duhovne vaje:; ž mn., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekskavátor |
teh. stroj za kopanje in premeščanje zemeljskega materiala:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eksotêrmen |
kem. pri katerem se sprošča toplota:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eksplozíja |
1. hitra, silovita sprostitev energije ob vžigu eksplozivnih snovi ali zaradi premočnega pritiska:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
wiki
|
|
ekstáza |
duševno stanje, v katerem se človek čuti postavljenega v drugačen, zelo osrečujoč duševni svet; zamaknjenost, zamaknjenje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekstrahírati |
1. kem. izločiti snov iz trdnih ali tekočih zmesi s topilom tako, da se pri tem kemično ne spremeni, izlužiti:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekstrákcija |
1. kem. izločitev, izločevanje snovi iz trdnih ali tekočih zmesi s topilom tako, da se pri tem snov kemično ne spremeni; izlužitev, izluževanje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekvivalénca |
razmerje, v katerem je kaj po vrednosti enako drugemu, zamenljivo z njim, enakovrednost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
elástičen |
1. ki začasno, dokler deluje sila, spremeni svojo obliko; prožen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eleátski |
filoz. nanašajoč se na starogrško filozofsko smer, po kateri je bit večna, enotna in nespremenljiva:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eléktromotór |
stroj za spreminjanje električne energije v mehansko:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eléktroplávž |
metal. plavž, v katerem se za taljenje rude uporablja električna energija:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
elektrotermíja |
nauk o spreminjanju električne energije v toplotno; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eliksír |
v srednjem veku tekočina, s katero so poskušali spremeniti nežlahtne kovine v zlato in srebro:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
embalírati |
opremljati z embalažo:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
emfitévza |
zgod. razmerje med podložnikom in fevdalcem, pri katerem ima prvi dedno pravico na kmetiji; dedni zakup; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
emirát |
v arabskem okolju področje, na katerem ima oblast emir; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
empiém |
med. gnojno vnetje, pri katerem se gnoj nabere v kaki telesni votlini ali votlem organu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enakoméren |
1. ki se mu med trajanjem hitrost, intenzivnost ne spreminja:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enakopráven |
kateremu pripadajo enake pravice:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enakoprávnost |
stanje, v katerem pripadajo vsem enake pravice:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
endotêrmen |
kem. pri katerem se porablja toplota:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enharmoníja |
muz. pojav, da se more isti ton zapisati z različnimi notami, s čimer se spremeni njegova funkcionalnost; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enkràt |
1. izraža ne natančneje določen čas, v katerem se kaj zgodi; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enolíčen |
ki poteka, se ponavlja brez sprememb:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ênopóljen |
agr., navadno v zvezi enopoljno gospodarstvo gospodarstvo, pri katerem se seje na isto površino vedno ista kmetijska rastlina; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ênorazréden |
1. šol., v zvezi enorazredni oddelek oddelek, v katerem so učenci enega razreda, letnika:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ênosoméren |
min., navadno v zvezi s sistem v katerem sta dve osi med seboj pravokotni, tretja pa je proti eni nagnjena; monoklinski; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
entropíja |
fiz. termodinamična količina, ki nastane iz nič pri ireverzibilnih spremembah in se ne da uničiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
eozóik |
geol. mlajše obdobje praveka, v katerem so nastajale usedline z jasnimi sledovi življenja; algonkij; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
epicíkel |
astr., po Ptolemeju krog, po katerem se giblje planet in katerega središče se hkrati giblje po drugem krogu okrog Zemlje; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
epifenomén |
knjiž. pojav, ki spremlja glavni pojav, sopojav:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
epikureízem |
1. filoz. nazor, oprt na Epikurov filozofski nauk, po katerem je cilj človeškega življenja sreča:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
epikuréjstvo |
1. filoz. nazor, oprt na Epikurov filozofski nauk, po katerem je cilj človeškega življenja sreča:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eponím |
pri Asircih in starih Grkih najvišji uradnik, po katerem se imenuje leto, za katero je izvoljen:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
erár |
jur. država kot lastnik premoženja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| | | | | |
2.147 2.247 2.347 2.447 2.547 2.647 2.747 2.847 2.947 3.047 
