|
drótati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: To sem porajtu pri nas da dostkat velik perspektivnih bendov, ki recimo drotajo po garažah in imajo izreden potencial, da jim manjka enostavno te samozavesti in prepričanja, da lohka "rasfukajo" na sceni.
|
drózd |
redko drozg; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drozopterin |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Sepiapterin (sepiapterin; Sepiapterin) je pteridinsko barvilo, predhodnik drozopterinov.
|
|
drôže |
redko droži:; ž mn., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drožénec |
redko droženka:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drožíti |
redko z drogom poganjati splav ali čoln:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drôžje |
redko droži:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drpálež |
ekspr., redko kdor veliko dela, navadno namesto drugih:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drpáliti |
ekspr., redko s težavo, okorno hoditi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dŕs |
muz. melodični okrasek iz več hitrih zaporednih tonov pred glavnim tonom; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drsáč |
redko drsalec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drsajoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ker mi nabildani modeli z blond v rep speto dolgo koso, ki se po riti drsajoč rajcajo po sedežu harlija na odru ne predstavljajo nikakršnih estetskih erotičnih al, bog ne dej, intelektualnih užitkov, me zanima, če bi mi kaksna punca, nekolikanj vešča tovrste zabave, znala razlozit, v čem je point oz, kaj je tist, zarad česar se splača žrtvovat večer in pet jurjev.
|
|
drsálo |
redko orodje za drsanje, strganje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drskljáti |
redko prasketati, pokljati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drsníški |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Predstavljen je material za tesnjenje drsniških krmilnih ventilov.
|
dŕsniti |
redko 1. podrsniti, oplaziti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drugačemiselnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Od drugače mislečih se ni treba prav nič ograjevati, ker je demokratično izhodišče ravno nasprotno (in taka je tudi naša dejanska uredniška praksa), namreč, da je drugačemiselnost in svojskost posameznikov samoumevna.
|
|
drugáčica |
redko varianta, inačica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drugačnofobija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Meje, gozdovi, otok, major Troha, ustavne spremembe, pa ksenofobija (pardon: obča drugačnofobija!), ki šprica na vseh porah družbene (nad)stavbe (če pa ne, jo dežurni gojitelji belih miši in rdeče groze v obliki domnevne evrofobije brž najdejo pri predsedniku države, vodilnih ekonomistih, pa še kje), tihe sobe in kar je še takega ... več kot preveč zanimivega.
|
|
drugačnomisleč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Nekje sem že napisala, da so določene teme, kjer leta naredijo "drugačnomisleče".... In nič slabega ni v tem.
|
|
drugačnozvrsten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V sklepni, osmi točki sistemskega vzporejanja predložnih zvez, poimenovani Nadaljnje smernice raziskovanja predložnega sistema, so izražene nujne dodatne in razširitvene, a v tem časovnem okviru neuresničljive možnosti za raziskovanje predložnega sestava v razvoju slovenskega knjižnega jezika, ki izhajajo iz samozavedanja o nezadostnosti obsega gradiva, načinov obravnave, širine primerjave ipd., ob upoštevanju celotnega biblijskega prevoda še popolnejše in sistematično preverjanje z mogočimi tujejezičnimi predlogami (upoštevanje nemške Rosalinove predloge), vzporejanje z
rabo v isto- (nujnost primerjave s Küzmičevim prevodom iz l. 1771) ali drugačnozvrstnih besedilih sploh ali v drugih besedilih istega avtorja, ki bi potrdila, izpopolnila ali ovrgla izsledke danega vzorca, ter vzporejanje z narečnim gradivom, ki bi pokazalo (ne)ujemalnost govorjene rabe s knjižno.
|
|
drugódnji |
redko ki je od drugod:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drugogeneracijski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
S kodnim imenom Palomino bo drugogeneracijski Athlon, kot so ga še poimenovali pri AMD, predstavljal zelo težko konkurenco za Intel.
|
|
drugogimnazijec |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pravzaprav naj bi bil namen sestankov ta, da bi razglabljali o novih idejah, željah, problemih drugogimnazijcev, kjer bi imel vsak razred enako pravico do zastopanja svojih idej.
|
|
drugoizvoljenka |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pri naslednji snubitvi je žal kupil mačka v žaklju, ni preverjal pred poroko in se je šele potem, z drugoizvoljenko počasi moral sprijazniti z dejstvom, da otrok ne bo.
|
|
drugolétnik |
redko 1. dijak ali slušatelj drugega letnika:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drugomajski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kaj lepšega kot na praznični drugomajski dan prekrižariti Slovenijo po dolgem in počez (v skladu z novopečenimi prometnimi predpisi), da bi v avstrijski Radgoni ujela nastop ameriške skupine Come in domačih gostov Psycho-Path.
|
|
drugonastopajoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Seveda, čisto navaden četrtek na Metelkovi pomeni tudi, da drugonastopajoče, kaotične Sežanske soliste s prijatelji, ob uri, ko prejmejo dovolj klicev od vedno iste nergajoče sosede, prekinejo sile reda in miru.
|
|
drugošólec |
učenec drugega razreda, zlasti na gimnaziji:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drugošólka |
učenka drugega razreda, zlasti na gimnaziji:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drugôten |
1. ki je po pomembnosti, vrednosti na drugem mestu:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drugouvrščenka |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Skladba z najboljšo glasbo Matjaža Vlašiča, najboljšim besedilom Urše Vlašič in najboljšo priredbo Aleša Čadeža do letošnjega festivala je V ogenj zdaj obleci me. Drugouvrščenka Yuhubanda in tretji duo Platin.
|
|
drúgovŕsten |
ki je po kakovosti, pomembnosti na drugem mestu; drugorazreden:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drugovŕsten |
redko drugačen, različen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
družbenojezikoven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V konkretnih družbenojezikovnih razmerah slovenske manjšine je taka kodna izbira tudi v nasprotju z Griceovo predpostavko o načelu sodelovanja, ki se mu podrejajo udeleženci komunikacije, da bi učinkovito vplivali na sogovornika.
|
|
družbenoprosveten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ideologija in prosvetna politika tistega časa sta težili k redukciji pedagoških prizadevanj na neposredne, dnevne družbenoprosvetne naloge in potiskali razvoj pedagogike k reševanju teh nalog in k zanemarjanju temeljnih problemov pedagoške teorije.
|
|
družbenosistemski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Družbeno in gospodarsko relevantnost predlogov projektov aplikativnih raziskav recenzenti ocenijo z vidika: ... prispevka k tehnološkemu napredku, k učinkovitosti družbenosistemske organiziranosti ali h krepitvi narodne identitete ...
|
|
družbenostrukturen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
S tem, ko je skozi strastno, predano in vztrajno iskanje resnice o lastnem športnem početju korak za korakom začel prepoznavati šport kot derivat libida in kot integralni sestavni del regulatornih/disciplinatornih praks oziroma oblastnih razmerij (ki so historično, družbenostrukturno, socialno in psihološko pogojene) po eni strani vrnitve nazaj ni bilo več; po drugi pa je v običajno vsakdanjo percepcijo/interpretacijo športa začel vnašati nelagodje.
|
|
družbenovzgojen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Sredi šestdesetih let je skušala literarna didaktika rešiti šolsko ukvarjanje s književnostjo njegove družbenovzgojne vloge, kar se je zdelo mogoče le z umikom v nekakšen »strokovni intimizem«, ki se je kazal s scientifikacijo književne didaktike in književnega pouka.
|
|
drúžec |
redko drugec, drujec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
druževanje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
To je tudi namen našega druževanja, da več mladih sodeluje pri tem načrtu, in da imajo pri tem priložnost, da obiščejo Slovenijo, deželo svojih prednikov.
|
|
družínik |
v Sovjetski zvezi član prostovoljne civilne organizacije, ki skrbi za javni red, varnost ljudi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
družinogram |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Družinogram je integralna predstavitev družine z njeno življenjsko - zdravstveno problematiko.
|
|
drvén |
1. redko lesen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drvenéti |
redko dreveneti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dŕvež |
redko hitenje, vrvež:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drvojédka |
redko hišna goba:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drvosèk |
1. redko del gozda z drevjem, primernim za drva:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dŕzek |
knjiž. drzen, predrzen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drzina |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Na sprednje kolo drzine sta pritrdila dva pedala, po enega na vsako stran, in zadovoljna ugotovila, da se da s takim dvokolesom prav dobro voziti.
|
|
dŕzkost |
knjiž. drznost, predrznost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drznvraanovec |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Dobro bi blo tudi, če bi naredila skupine (drznvraanovci, grygondomovci...) da bi pri prispevkih vedl, od kod je kdo.
|
|
drzún |
slabš., redko drzen človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
državičin |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Državica Ptičjestrašilna je bila ustanovljena 14. maja 1992. Zunanja državičina ureditev je kvadratna in notranja okrogla.
|
|
državlanstvo |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
gl. državljanstvo: Štos je v tem, da si državlanstva al pa druzga statusa niso uredil, ker te države niso priznaval.
|
|
državljanjski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
gl. državljanski: Torej so tudi oni izrabili kolaboracijo z okupatorjem kot sredstvo v državljanjski vojni.
|
|
državljánov |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Potrudi se za nenehno in redno lansiranje 'pomembnih' tem in vprašanj, ob katerih se bodo prebudili državljanovi prastrahovi, travme in predsodki (zamaskirani v 'načelnost').
|
državljanskost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Španska vlada želi delno zamenjati religijo z novim predmetom, ki bi ga imenovali "izobraževanje za državljanskost".
|
|
državnocerkven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Medtem ko so se v avstrijskih deželah od srede 18. stoletja dalje izvajale številne upravne reforme, je bila beneška Istra še pred Napoleonovimi vojskami deležna le državnocerkvenih reform cesarja Jožefa II.
|
|
državnopogodben |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Glede tega vprašanja je treba pomisliti, da čisto nove zahteve Avstrije (pred osamosvojitvijo Slovenije jih ni postavljala) glede "nediskriminantne denacionalizacije" in glede priznanja nemške manjšine, in to celo kot recipročnega pogoja za obravnavanje slovenske na njenih tleh, pomenijo, da poskuša Avstrija Slovenijo dejansko obravnavati kot v načelu nov mednarodnopravni subjekt, do kakršnega sama nima državnopogodbenih obveznosti.
|
|
držávnost |
1. družbena ureditev v obliki države:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
državnoustaven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V odločbi so zapisali, "da bi bilo treba presoditi, ali je vračanje veleposesti fevdalnega izvora v skladu z državnoustavno ureditvijo Republike Slovenije".
|
|
državotvorje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Veliko prespraševanje o nacionalni identiteti je povezano s procesi globalizacije, z novim državotvorjem v 20. stoletju, nekaterimi anomičnimi posledicami postindustrializacije, `neobvladljivostjo' migracijskih tokov, s strahom pred `pretirano multikulturnostjo' in s tem kulturno ogroženostjo, pa vse do `lokalnega' evropskega integracijskega dogajanja ob alternativnem razširjanju Evropske unije.
|
|
dualízem |
1. knjiž. prisotnost dveh enakovrednih, enako pomembnih sestavin, dvojnost:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dublírati |
1. knjiž. na osnovi ene stvari, predmeta narediti enega ali več prav takih:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ducato |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Konec januarja sta koncerna PSA Peugeot Citroën in Fiat predstavila novo generacijo dostavnih kombijev boxer, ducato in jumper, potem sta oznanila, da podaljšujeta sodelovanje za celih osemnajst let, tokrat pa se javljata z povsem novimi velikimi enoprostorci citroën C8, fiat ulysse, lancia phedra in peugeot 807.
|
|
dudák |
redko dudar:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dúdati |
redko igrati na dude:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dúdla |
nav. mn., redko duda2; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dúdlati |
redko igrati na dude:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
duhobórec |
rel. pripadnik ruske verske sekte v 18. stoletju, ki nastopa proti cerkvenim obredom in verskim dogmam:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
duhovídec |
knjiž. kdor misli, si predstavlja, da vidi duhove:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
duhovnjaštvo |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Utrjevanje sodobne intelektualne poti, ki se izogiba na eni strani skrajnemu scientizmu, igri moči in žargona, ki ne omogoča ustvarjalne komunikacije med ustvarjalci in občinstvom; na drugi strani pa se izogiba tudi raznim novodobnim oblikam duhovnjaštva, ki se v svojem pretiranem iskanju spiritualnih vrednot odpovedujejo racionalnosti; kljub temu pa od ene in druge sfere sprejema posamezne logično tehtne in duhovno pozitivne vrednote.
|
|
duhovnomoralen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Papeževo pastoralno delo, ki med drugim poudarja potrebo po prilagoditvi cerkve spremenjenim svetovnim političnim in kulturnim, duhovnomoralnim razmeram ter potrebo po novi evangelizaciji, se izraža predvsem v številnih apostolskih potovanjih po svetu.
|
|
duhovnorazvojen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
A ob tej ugotovitvi stopi v ospredje avtobiografična zasnova njegove umetnosti: ker mu pomeni umetnost predvsem pot k spoznanju, to pa raste stopenjsko, 'po etapah' --- in je zato tudi vedno le relativno, se je odločil v svoji literaturi dokumentirati prav te 'etape', te duhovnorazvojne postaje.
|
|
duhóvnost |
knjiž. 1. usmerjenost k nematerialnim vrednotam:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
duhovnovzgojen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Predlagal je, naj delo poteka po dveh ločenih poteh, telovadni ter moralni in duhovnovzgojni.
|
|
duktil |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Predvideti je potrebno cevovod iz duktila DN 100 mm od predvidene ceste A, do konca območja urejanja ceste B.
|
|
dúlo |
redko izbočeni del klobuka; štula:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dúnajčan |
1. vet. srednje velik kunec modre ali bele barve, ki se goji zaradi mesa in krzna:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dúniti |
redko udariti, suniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
duodenogastričen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Z duodenogastričnim refluksom se vrnejo v želodec, zato lahko neaktivne predučinkovine s svojimi aktivnimi presnovki poškodujejo sluznico prebavil.
|
|
dúplati |
redko loviti polhe po duplinah, duplih:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
duplikát |
drugi izvod, drugi primerek originalne listine ali predmeta, dvojnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
duplínast |
redko poln duplin:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
durmitorski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
se nanaša na Durmitor (Črna gora): Čaka nas najhitrejši in najzahtevnejši del poti, posebej v tem letnem času, ko je voda iz durmitorskih gora privrela v Taro iz vseh strani in je zato izredno hitra in mogočna.
|
|
duševnobolan |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Nenadoma se pred vami, velespoštovani bralec, nadvse milostljiva gospa bralka, ne pojavi (uveljavi) nič manj pomembnega, kot duševnobolni krojač-bahač Gumikil (morda Sumigol?; zgodovinarji - jezikoslovci pogumno na plan!)!
|
|
duševnosten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
On je tako reševal besedni red propozicijskih stavčnih členov, mi pa to njegovo besedilo lahko porabimo še za opazovanje koherence na podlagi sledij in besedilnih/besedovalnih tipov (opisovanje, pripovedovanje, razpostavljanje, utemeljevanje, navajanje), ki se dajo ločiti tvarinsko, stavčnozgradbeno ob tipičnih povedjih, časovnostno in glede na človekove duševnostne funkcije.
|
|
dušilnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Dušilnost je sposobnost litine, da spremeni vsiljeno delo v toploto. To lastnost ima siva litina v izredni meri in je proporcionalna količini grafita in velikost grafitnih lističev.
|
|
dúšiti se |
redko hrupno zagotavljati, zatrjevati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dúškati |
redko oddihovati se, oddihavati se:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dušníca |
nav. mn. 1. redko cevka, ki dovaja zrak iz sapnika v pljuča; bronhij, sapnica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dúšnopastírstvo |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: Menihi so izvajali neke vrste "dušnopastirstvo", predvsem so poučevali laike.
|
dušnosuženjski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Še dobro, da se izpod starosistemskega dušnosuženjskega jarma počasi osamosvajajo tudi ljudje in se na ta način odtujujejo od starega in približujejo naprednemu (krščanski) Evropi in svetu.
|
| | | |
8.301 8.401 8.501 8.601 8.701 8.801 8.901 9.001 9.101 9.201 
