|
oškodováti |
1. povzročiti, narediti, da kdo ne dobi česa, kar bi moral dobiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
oštevílčiti |
1. označiti s številko, navadno z zaporedno:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oštŕcati |
redko oškropiti, poškropiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oštŕkati |
redko oškropiti, poškropiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ošvígniti |
1. udariti, navadno s tankim, prožnim predmetom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ošvŕk |
redko udarec, navadno s tankim, prožnim predmetom:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ošvŕkati |
1. udariti, navadno s tankim, prožnim predmetom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ošvrkávati |
1. večkrat udariti, navadno s tankim, prožnim predmetom:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ošvŕkniti |
1. udariti, navadno s tankim, prožnim predmetom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
otájati |
1. narediti, da voda v kaki snovi preneha biti led:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
otalíti |
redko otajati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
otémati |
zastar. 1. reševati, varovati {pred čim}:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oténiti |
knjiž., redko osenčiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
otepálo |
tekst. stroj za rahljanje, čiščenje bombažnega, lanenega prediva; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
otepávanje |
redko otepanje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
otepávati |
redko otepati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
otéti |
star. 1. rešiti, obvarovati {pred čim}:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
otévati |
zastar. reševati, varovati {pred čim}:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
otežíti |
1. narediti kaj bolj naporno, težavno:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
otímati |
zastar. 1. reševati, varovati {pred čim}:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
otiráč |
1. knjiž., redko predpražnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
otirálka |
knjiž., redko brisača:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
otolstéti |
knjiž., redko odebeliti se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
otopíti |
1. narediti topo, manj ostro:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
otopíti |
redko raztopiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
otrdíti |
1. narediti, da postane kaj trdo, trše:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
otrépati |
redko otepati, otresati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
otresávati |
redko otresati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
otročájnar |
ekspr., redko otrok:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
otročáriti |
knjiž., redko govoriti, misliti ali ravnati kot otrok:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
otročíja |
knjiž., redko otročarija:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
otrôkec |
redko otročiček, otroček:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
otŕplica |
knjiž., redko otrplost, odrevenelost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
otŕpnjenost |
redko otrplost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
Óttov |
strojn., v zvezi Ottov motor in ottov motor motor z notranjim zgorevanjem, pri katerem se uporablja kot pogonsko sredstvo bencin ali plin:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ótva |
knjiž., redko {velika} divja raca:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
otvárjati |
raba peša 1. delati, da kaj začne potekati, navadno slovesno, po predpisih; odpirati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
otvóriti |
raba peša 1. narediti, da kaj začne potekati, navadno slovesno, po predpisih; odpreti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ovčád |
redko več ovc, ovce:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ovčárna |
knjiž., redko ovčjak:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ovčeréjec |
kdor redi, vzreja ovce:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
ovéjati |
redko zvejati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ovekovéčiti |
ekspr. z umetniško upodobitvijo narediti, da postane, ostane kaj v prihodnosti znano, poznano:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ovinkáriti |
ekspr. prikrito, neodkrito, posredno govoriti, ravnati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ovínkarstvo |
ekspr. prikrito, neodkrito, posredno govorjenje, ravnanje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ovínkati |
knjiž. 1. redko delati ovinke:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ovíra |
1. predmet, naprava, ki otežuje ali preprečuje gibanje, premikanje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ovítek |
1. predmet, ki varuje, ščiti knjigo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ovlážiti |
narediti kaj vlažno:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
ovŕšje |
knjiž. del, predel ob vrhu:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ozád |
redko zadaj:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ozavéstiti |
knjiž. narediti, povzročiti, da kdo kaj spozna, se česa zave:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ozdráviti |
1. narediti, povzročiti, da kdo postane zdrav:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ozeleníti |
narediti kaj zeleno:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ozelót |
zool. leopardu podobna rjavkasto lisasta zver, ki živi v Južni in Srednji Ameriki, Leopardus pardalis:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ozíroma |
publ., v ločnem priredju 1. za vezanje {dveh} stavkov ali stavčnih členov, ki sta vsebinsko porazdeljena na dve prej omenjeni osebi, stvari ali skupini oseb, stvari:; vez., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ozkogrúdnost |
knjiž., redko ozkosrčnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ozkosŕčen |
ki pri presojanju, vrednotenju upošteva samo določene kriterije, ki ne zajemajo pojava v celoti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ozlatíti |
redko pozlatiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oznevóljiti |
redko vznejevoljiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ozóbčati |
teh. narediti, da ima kaj zobce, zobčke:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ozóbiti |
teh. narediti, da ima kaj zobe, zobce:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
ozŕniti |
obrt. narediti površino hrapavo, jamičasto:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ozvézditi |
knjiž., redko narediti, da so kje zvezde:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oživčeváti |
med. povzročati pravilno razporeditev, delovanje živcev kje:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ožlébiti |
narediti, da ima kaj žleb, žlebove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
ožmíkati |
redko s stiskanjem ožeti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ožrêlje |
vet. predel ob žrelu:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ožulíti |
narediti, povzročiti žulj, žulje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ožúljek |
redko ožuljeno mesto {na koži}:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
o... |
1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje; predpona, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pa |
I. navadno v protivnem priredju, z vejico 1. za izražanje nasprotja s prej povedanim; vez., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
página |
1. tisk. zaporedna številka, ki označuje stran:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
páglav |
slabš. poreden, nagajiv:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
páglavstvo |
slabš. ničvredno, nagajivo dejanje ali ravnanje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
páglavščina |
slabš. ničvredno, nagajivo dejanje ali ravnanje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pagóda |
v budističnem okolju stavba, namenjena za verske obrede:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pahljáti |
narahlo premikati kaj pred čim za zmanjšanje občutka vročine:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pájčevnica |
anat. ovojnica osrednjega živčevja med trdo mreno in žilnico; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pajčolán |
zelo tanka in redka tkanina:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pakáža |
redko svojat, drhal:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pakét |
1. predmet, predmeti z ovojem zaradi prenosa, prevoza:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pákróg |
knjiž., redko elipsa:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
pákróžen |
knjiž., redko eliptičen, elipsast:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
palácij |
um. stanovanjski del srednjeveškega gradu; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
paládij |
kem. platini podobna redka žlahtna kovina, element Pd:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
paladín |
1. v srednjem veku vitez na dvoru, zlasti Karla Velikega:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
palánka |
nar. novec majhne vrednosti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pálas |
um. stanovanjski del srednjeveškega gradu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
palatál |
lingv. soglasnik, tvorjen s sprednjo jezično ploskvijo in trdim nebom; palatalni soglasnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
palatálen |
lingv. tvorjen s sprednjo jezično ploskvijo in trdim nebom:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
palatalizácija |
lingv. sprememba soglasnika zaradi sledečega sprednjega samoglasnika, mehčanje; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
palatín |
1. v srednjem veku naslov za dvorjana:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
pálčnica |
nav. mn. 1. redko rokavica z enim prstom; palčnik:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
paleolítik |
arheol. predzgodovinska doba, v kateri se uporablja kamenje za izdelavo orodja, starejša kamena doba:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
pálež |
1. knjiž., redko vročina, pripeka:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
paliatív |
1. farm. sredstvo za začasno olajšanje bolečin ali za ublažitev bolezenskih znakov:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pálica |
1. dolg, tanjši, v prerezu navadno okrogel lesen predmet:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
páličevje |
knjiž., redko več palic, palice:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pánlogízem |
filoz., po Heglu nauk, da je um absolutna stvarnost, svet pa samo opredmetenje uma; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
11.801 11.901 12.001 12.101 12.201 12.301 12.401 12.501 12.601 12.701 
