|
réčnobrodárski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
rečnodinamičen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
rečnojezerski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
rečnoledeniški |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
réčnomôrski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
réčnopolicíjski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
réčnopráven |
-vna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
réčnost |
-i; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
evrooporečnost |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
goréčnost |
ekspr. velika prizadevnost, navdušenje za kaj:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kratkoréčnost |
-i; ž, vir: B; povezave:
|
|
lážigoréčnost |
-i; ž, vir: B; povezave:
|
|
leporéčnost |
knjiž., ekspr. lepo, izbrano, a navadno vsebinsko prazno govorjenje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nadpovprečnokrat |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
nàdpovpréčnost |
lastnost, značilnost nadpovprečnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nadpréčnost |
-i; ž, vir: B; povezave:
|
|
naréčnost |
lastnost, značilnost narečnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nèdoréčnost |
-i; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
negorečnost |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
neizréčnost |
-i; ž, vir: B; povezave:
|
|
nèoporéčnost |
lastnost, značilnost neoporečnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nèpovpréčnost |
-i; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
nesréčnosréčen |
-čna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
nesréčnost |
lastnost, stanje nesrečnega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oporéčnost |
lastnost, značilnost oporečnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
opréčnost |
-i; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
págoréčnost |
-i; ž, vir: B; povezave:
|
|
peréčnost |
-i; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
pòdpovpréčnost |
lastnost, značilnost podpovprečnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
polprečno |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
popréčnost |
povprečnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
poréčnovec |
-vca; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
povpréčnost |
lastnost, stanje povprečnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povpréčnosten |
-tna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
pravoréčnost |
-i; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
préčno |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
préčnoálpski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
préčnodínarski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
préčnopostópen |
-pna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
préčnoprógast |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
prečnorísen |
-sna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
prečnoúst |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
pregoréčnost |
knjiž. prevelika gorečnost, navdušenost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
presréčnost |
-i; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
prostoréčnost |
-i; ž, vir: B; povezave:
|
|
prótipovpréčnost |
-i; ž, vir: B; povezave:
|
|
srečnogléd |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
srečnokončen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
sréčnost |
lastnost, stanje srečnega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vsevprečno |
prisl., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
žaréčnost |
-i; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
acetilmuraminski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ponovimo: peptidoglikan ali murein je sloj, plast celicne stene, ki je sestavljena iz verig zaporedno vezanih N-acetilglukozamina in N-acetilmuraminske kisline, prečno pa so utrjene z dvema peptidoma, sestavljenima iz L-alanina, D-alanina, D-glutaminske kisline, in iz lizina ali diaminopimelinske kisline (DAP).
|
|
agroturizem |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
"Iskati moramo nekaj samosvojega in edinstvenega za ta del Krasa - agroturizem in biološko neoporečno pridelovanje hrane, posebno v trženju blagovnih znamk, ki prihajajo s tega področja - paradna konja sta zagotovo teran in pršut, ponudimo pa lahko tudi marsikaj drugega.
|
|
alpskoslovanski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Arealni pristop je omogočil nove osvetlitve slovanskih jezikovnih osnov slovenščine in razmerij do drugih slovanskih jezikov, ki jih je Bezlaj strnil v tezo, da se je slovenščina oblikovala iz narečno že različnih govorov, ki so bili preneseni v alpskoslovanski prostor z več slovanskimi migracijami.
|
|
anahorein |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Cerkvi dodeljen mir in val povprečnosti, ki mu je sledil, je zelo povečal število anahoretov, to je tistih, ki so zapustili svet (iz grškega anahorein: "umakniti se, oditi v gore").
|
|
ascendenten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tut tale teza o spreminjanju z leti v ascendentno znamenje je iz trte zvita... & Zgornja mezenterična arterija se razveji na tanko črevo (jejunum in ileum), slepo črevo ter ascendentno in prečno debelo črevo.
|
|
avaliranje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Avaliranje povprečnosti je le alibi velikih, da lahko nemoteno vladajo svetu.
|
|
bivajoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Srečno v Bagdadu, ki ga že množično zapuščajo tam bivajoči, novinarji in predstavniki nevladnih organizacij, pa se nahaja tudi balkanska sekcija mirovniške odprave, ki ji je bilo namenjeno, da se od medijsko razvpite mirovniške skupine Živi ščit, emancipira.
|
|
dekonserviran |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
... povprečno tedensko število dekonserviranih vozil se izračuna kot razmerje med v koledarskem letu dekonserviranih vozil in številom tednov, v katerih so obratovali objekti za dekonservacijo.
|
|
destrukcijski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Reliefno sodi v destrukcijski rečno-denudacijski relief, ki ga označuje povprečna nadmorska višina 550 m in kjer se nakloni gibljejo med 6 in 45.
|
|
devétintrídesetkrat |
prisl., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Leta 2001 je urna postavka na Danskem veljala devetintridesetkrat več kot v Romuniji, podatki iz letošnjega februarja pa kažejo, da danes Danci zaslužijo povprečno 'le' dvaindvajsetkrat več kot njihovi prihodnji sostanovalci v evropski družini.
|
dizajniranje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Torej, če vam uspe izdelati dobro igro brez predhodnega dizajniranja, je to povsem srečno naključje ;)
|
|
doizoliranje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Za doizoliranje na špirovce nabijemo lesene letve višine npr. 6 cm, vzdolžno ali še bolje prečno nanje ter mednje položimo izolacijo URSA SIGNOROL SF 35.
|
|
dopolnilnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Načeloma ne podpiram tega dela v 3. točki 1. člena, vendar če se je vlada že potrudila in v tem zakonu napisala tudi načela programskosti, preglednosti, dopolnilnosti, partnerstva in vrednotenja učinkov v 13. členu, potem bi se lahko potrudila in zakonsko dikcijo iz 15. člena upoštevala v zakonu o regionalnem razvoju ali v 27. členu, ki je včeraj nesrečno "padel", kar je predlagal poslanec Horvat z olajšavami za vso državo, potem bi na tak način izpopolnjeno lahko to poglavje spadalo v ta drugi zakon.
|
|
ekstrémen |
1. zelo oddaljen od povprečnosti česa; skrajen, pretiran:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
globalnopovprečen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
greníti |
delati kaj manj prijetno, manj srečno:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
happy end |
publ. razplet zgodbe, ki se zadovoljivo, srečno konča za glavne osebe, zlasti v filmu, srečni konec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
jéz |
naprava, prečno na tok vode, zlasti za dviganje vodne gladine za njo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kragúlj |
ptica ujeda sive barve, z belkastim, prečno progastim oprsjem in trebuhom:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
krepóstnost |
1. star. poštenost, neoporečnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mediokritéta |
knjiž. 1. povprečnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mišmáš |
ekspr. 1. prikrito dejanje ali ravnanje, navadno moralno ne neoporečno:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nadnarečen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
nàdpopréčen |
-čna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
nadréčen |
-čna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
novorečen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
oslájati |
knjiž., redko delati kaj bolj prijetno, bolj srečno; sladiti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
polsrečen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
ponderírati |
mat. računati povprečno vrednost z upoštevanjem ponderjev:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
préčka |
1. prečno nameščen element, zlasti letev, drog, kot del različnih priprav:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
préčnica |
1. prečno nameščen element, zlasti letev, deska, kot del različnih priprav:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
préčnik |
prečno nameščen element, zlasti tram, drog:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prekorečen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
prenôsnica |
žel. tirna naprava, ki omogoča prečno prestavljanje železniških vozil na vzporedni tir:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
preprečen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
rájna |
knjiž. drog, ki stoji prečno na zgornjem delu jambora in vleče jadro navzgor; križ:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
referečen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
slájšati |
ekspr. delati kaj bolj prijetno, bolj srečno:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
špár |
zool. manjša morska riba s temno prečno progo pred repom, Sargus annularis; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
termálen |
ki izvira iz zemlje in ima povprečno letno temperaturo navadno višjo od povprečne letne temperature kraja, topel:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
trilobít |
nav. mn., pal. izumrli morski členonožci, katerih telo se prečno in podolžno deli na tri dele, trokrpar:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
trókŕpar |
nav. mn., pal. izumrli morski členonožci, katerih telo se prečno in podolžno deli na tri dele; trilobit:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
veterína |
1. veda o boleznih, zdravstvenem varstvu živali in o neoporečnosti živil živalskega izvora, živinozdravstvo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
veterinárstvo |
veda o boleznih, zdravstvenem varstvu živali in o neoporečnosti živil živalskega izvora, živinozdravstvo:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vézica |
1. obrt. prečno na hrbet knjige nalepljena vrvica, na katero se knjiga prišije:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
víslo |
navt. drog, ki stoji prečno na zgornjem delu jambora in vleče jadro navzgor; križ:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vótek |
1. tekst. nit, ki se vtke prečno med podolžne niti tkanine:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vsepovprečen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zagreníti |
narediti kaj manj prijetno, manj srečno:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| |
