besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: rečen   zadetki: 110-209


razpréčenost  -i; ž, vir: B; povezave:
referečen  prid., vir: N; povezave: nova beseda
sivopovprečen  prid., vir: I; povezave: najdi.si
slabopovprečen  prid., vir: I; povezave: najdi.si
smréčen  redko smrekov:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sréčen  1. ki je v razmeroma trajnem stanju velikega duševnega ugodja:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
srečenósec  knjiž. kdor prinaša srečo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
srečenôsen  knjiž. ki prinaša srečo:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
srečenóska  -e; ž, vir: B; povezave: najdi.si.
strokovnoneoporečen  prid., vir: I; povezave: najdi.si
svetorečen  prid., vir: N; povezave: nova beseda
tesnosréčen  -čna -o; prid., vir: B; povezave:
trájnosréčen  -čna -o; prid., vir: B; povezave:
tujeréčen  -čna -o; prid., vir: B; povezave:
ubóžnosréčen  -čna -o; prid., vir: B; povezave:
urečeníca  -e; ž, vir: B; povezave:
urečenost  ž, vir: N; povezave: nova beseda
vèlenesréčen  -čna -o; prid., vir: B; povezave:
vèlesréčen  -čna -o; prid., vir: B; povezave:
vismréčen  -čna -o; prid., vir: B; povezave:
vpréčen  -čna -o; prid., vir: B; povezave: najdi.si.
vréčen  -čna -o; prid., vir: B; povezave: najdi.si.
vrečenósec  -sca; m, vir: B; povezave: najdi.si.
vsepovprečen  prid., vir: N; povezave: nova beseda
zaréčen  -čna -o; prid., vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
zarečênost  -i; ž, vir: B; povezave: najdi.si.
zasmrečen  prid., vir: N; povezave: nova beseda
zlosréčen  knjiž. nesrečen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zunajpovprečen  prid., vir: I; povezave: najdi.si
agrotehnostroka  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Bolezen norih krav, kakor so jo ponesrečeno poimenovali, je v svojem bistvu inherentno obolenje tehnosfere neke dovolj naivne agrotehnostroke, ki je koncept industrijske hale nekritično prenesla v ekosistem planeta.
ákia  alp. čolnu podobna naprava za reševanje ponesrečenca v gorah zlasti v zimskem času:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ambivaleten  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Nekakšna ambivaletna situacija, ko ne veš, a bi bil srečen, da je temu tako, ali bi raje začel metati stvari po tleh, ker rabiš drobiž.
ameriško  prisl., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Če ne bi bolj poznal Američanov, bi mislil da je do tistih smrtnih žrtev tega filma prišlo zaradi približno 100-krat izrečene besede FUCK s strani edine ženske vloge in veleumnosti ostalih dveh moških likov, kot naprimer zažiganje zemljevida (edinega izhoda iz "zloglasnega" gozda) po ameriško rečeno "just for fun".
anonimizator  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Ali pa nehaj pošiljati iste zadeve čez milijon "anonimizatorjev", ki potem podvajajo vse zadeve in s tem itak izničijo vse tvoje patetične poskuse skrivanja pod, blago rečeno, prismojenimi psevdonimi.)
apoksija  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Močno je razširjena v bližini glavnih severnojadranskih rek (Tilment, Piava in Adiža) in še posebno vzdolž obrežja južno od reke Pad z značilno močno sedimentacijo drobnega rečenega materiala ter občasno hipoksijo in apoksijo.
aranžmajski  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Besedila so kot rečeno skoraj vsa moja (dve skladbi sta priredbi, ena je inštrumental in eno je v celoti napisal kitarist Peter Dekleva), aranžmajski del pa sem prepustila njemu, ker je bil tudi producent albuma in ravno producent si najlažje zamisli in uresniči zvočno podobo.
artistično  prisl., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Bolje rečeno, videospoti jo spretno, artistično skrivajo.
avstrijskokoroški  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Ali izrečeno v snovanju drugačnega, morda avstrijskokoroškega vsakdanjega sveta, kot izpoje Ivan Klarič: Čemu ves dan / s stopinjami / je gor in dol meril / čas / v zakajeni sobi, / polni pozabljenih, / molčečih ur.
avtonomizacijski  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Kratko rečeno, da je sistem v integracijskih in avtonomizacijskih procesih vrednotno dezorientiran, zavrt, zaostal.
banditek  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Tadej Tadej, bodi srečen da ne bo kakega banditeka v bližini ...
beng  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Marsikdo med vami je že probal, nekateri o njem samo slišali govoriti, mnogi pa celo vzljubili Beng (Bhang) ali lepše rečeno konopljino mleko. Priprava napitka naj bi izvirala po nekaterih virih iz Indije, kjer naj bi liste konoplje kuhali v vodi in ga pili ob obrednih slovestnostih.
boroskop  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Boroskopi in fibroskopi so optična orodja sodobnih vzdrževalcev. Bolje rečeno, optična izbira za zahtevne demontaže.
čezstopenjski  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Tako (čezstopenjsko vzvratno) soglasje lahko pomeni ali razveljavitev hierarhije imenovanja in vodenja ali pa je zgolj pomota oz. nedorečenost v zakonu in statutu.
dekonstruktor  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Od Kazuhise, ki je po stroki dekonstruktor, so tudi kuharji Menze pričakovali odmerek švasanja, prejeli pa nič več kot zanimivo, z jesensko domačico še posebej psihedelično razdiranje ustaljenih shem, tudi countryja in rokerske simfonike, prečeno z občasnim klanjem trdovratnih svinj, ki ga je študiozni Japonec izvabljal iz daksofona, lesenega glasbila, ki ga je patentiral Hans Reichel in se je tokrat izkazalo za verno oponašalo glasov sesalcev in višjih primatov.
demitiziranje  s, vir: I; povezave: najdi.si Primer: In naprej, z odstranjevanjem aure z mita o umetniku kot ustvarjalnem geniju, izoliranem od sveta in z muzo, ki ga navdihuje - z demitiziranjem ponesrečene ideje, ki se vleče od romantike.
devétmésečen  -čna -o; prid., vir: B; povezave: nova beseda najdi.si. Primer: Za posebno posrečeno je štel predvidevanje, da v času tega mukotrpnega devetmesečnega objavljanja tega ne bo nihče prebral, pa čeprav bodo odgovorni imeli RoR ves čas pred nosom.
dialektálen  nanašajoč se na dialekt, narečen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dialéktičen  nanašajoč se na dialekt, narečen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
diktacija  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Vendar na nakup ne vpliva samo neposredno izrečena prošnja doma ali v trgovini, otroci namreč uporabljajo (bolj nezavedno) tudi bolj subtilne načine, ki jih uvrščamo v 'pasivne diktacije'.
dómček  -čka; m, vir: B; povezave: nova beseda najdi.si. Primer: Vedita, da Vama bomo kot prijatelji in sotrpini vedno na strani, vama pomagali v vajinih željah izgraditi srečen in udoben domček, pa čeprav ni v Korovcih.
fluviálen  geogr. nanašajoč se na delovanje tekoče vode, rečen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gráminger  alp. reševalna priprava, s katero nosi reševalec ponesrečenca na hrbtu:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
jáden  zastar. nesrečen, ubog, beden:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
klétev  groba beseda, besedna zveza, izrečena navadno v afektu:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kletvína  ekspr. groba beseda, besedna zveza, izrečena navadno v afektu; kletev:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
klíc  1. glasno izgovorjeno, izrečeno, navadno kako ime:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
krepósten  1. star. pošten, neoporečen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
krepóstnež  nav. iron. pošten, neoporečen človek:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
lahkožív  1. ki moralno ni neoporečen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
maríner  alp. reševalna priprava za prenašanje ali prevažanje ponesrečencev:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nàdpovpréčnež  ekspr. nadpovprečen človek:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nàdpovpréčnik  star. nadpovprečen človek:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
napítnica  slovesne besede, izrečene ob napivanju:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
narêči  -rêčem; dov., vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
nèdopovédan  knjiž. nedorečen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nèizrážen  ki ni izražen, ni izrečen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nèoporekljív  star. neoporečen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nèpovédan  knjiž. ki ni povedan, ni izrečen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nesréčnež  ekspr. nesrečen človek:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nesréčnik  knjiž. nesrečen človek:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nèvráčan  knjiž., navadno v zvezi z ljubezen nesrečen, neuslišan:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nezgóden  zastar. nesrečen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ne posrečiti  dov., vir: N; povezave: nova beseda
onesrečeváti  delati, povzročati, da je kdo nesrečen:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
onesréčiti  narediti, povzročiti, da postane kdo nesrečen:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
opázka  1. krajša, mimogrede izrečena misel, mnenje, ki izraža navadno negativen, odklonilen odnos do česa:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ortoépski  pravorečen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
osrečeváti  delati, povzročati, da je kdo srečen:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
osréčiti  narediti, povzročiti, da postane kdo srečen:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
popréčnik  ekspr. povprečen človek:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
potešíti  1. s svojim delovanjem, vplivom doseči, da kdo preneha biti žalosten, nesrečen, vznemirjen:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
potolažíti  1. s svojim delovanjem, vplivom doseči, da kdo preneha biti žalosten, nesrečen, vznemirjen:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
povpréčnež  ekspr. povprečen človek:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
povpréčnik  knjiž. povprečen človek:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
povprečnják  knjiž. povprečen človek:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
preblážen  ekspr. presrečen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
psóvka  groba, zelo žaljiva beseda, besedna zveza, izrečena navadno v afektu:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ràd  nar. vzhodno, v zvezi z biti srečen, vesel:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
rádosten  knjiž. vesel, srečen:; prid., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
sréčko  šalj. srečen človek:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sréčnež  ekspr. srečen človek:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sréčnik  knjiž. srečen človek:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tešíti  1. delovati, vplivati na koga tako, da bi bil manj žalosten, nesrečen, vznemirjen:; nedov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
tolažíti  1. delovati, vplivati na koga tako, da bi bil manj žalosten, nesrečen, vznemirjen:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
transverzálen  1. knjiž. prečen, počezen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
umánjkati  1. nar. ne izpolniti, kar je bilo obljubljeno, rečeno:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
utéha  kar deluje, vpliva na koga tako, da preneha biti žalosten, nesrečen, vznemirjen:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
utešíti  1. s svojim delovanjem, vplivom doseči, da kdo preneha biti žalosten, nesrečen, vznemirjen:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
zdravíca  slovesne besede, izrečene ob nazdravljanju:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zmerljívka  groba, nespoštljiva, žaljiva beseda, besedna zveza, izrečena navadno v afektu:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   1 10 110


Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA