besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: reč   zadetki: 1.570-1.669



pomomljáti  nav. ekspr. nerazločno, bolj tiho reči, povedati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pompadúra  vrečki podobna ženska torbica, navadno iz blaga:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pomrmráti  mrmraje reči, povedati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ponderírati  mat. računati povprečno vrednost z upoštevanjem ponderjev:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
poplèt  gozd., grad. spleteno šibje, protje, ki preprečuje, zadržuje posipanje zemlje, peska v bregu:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
posesljáti  1. sesljajoče reči, povedati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
poslužíti  zastar. 1. pomagati, ustreči:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
postrézati  zastar. streči:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pošepetáti  šepetajoč reči, povedati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pošepétniti  šepetajoč reči, povedati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pošépniti  šepetajoč reči, povedati:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
potešíti  1. s svojim delovanjem, vplivom doseči, da kdo preneha biti žalosten, nesrečen, vznemirjen:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
potolažíti  1. s svojim delovanjem, vplivom doseči, da kdo preneha biti žalosten, nesrečen, vznemirjen:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
povírje  geogr. zgornji del porečja:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pozdràv  1. beseda, besede, s katerimi se izrazi naklonjenost, spoštovanje, zlasti ob srečanju s kom:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pozdráviti  1. z besedami, kretnjo, mimiko izraziti svojo naklonjenost, spoštovanje, zlasti ob srečanju s kom:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pozdrávljati  1. z besedami, kretnjo, mimiko izražati svojo naklonjenost, spoštovanje, zlasti ob srečanju s kom:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
požlobudráti  ekspr. nerazločno, hitro reči, povedati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prasíti se  nav. 3. os. roditi, povreči prašička:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
preblážen  ekspr. presrečen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prebraníti  nar. vzhodno preprečiti, ne dovoliti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
predíven  zastar. prečudovit, prelep:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
predlágati  1. reči, izraziti komu kaj z namenom, da o tem premisli in to sprejme, se za to odloči:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prêdlog  1. kar se komu reče, izrazi z namenom, da o tem premisli in to sprejme, se za to odloči:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prefiltrírati  prečistiti s filtriranjem:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pregréha  rel. kar je kdo storil zlasti moralno slabega, oporečnega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prejásniti  knjiž., redko prečistiti, izčistiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
preklétstvo  1. z besedami izražena želja, da bi koga zadelo zlo, nesreča:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prekmúrščina  prekmursko narečje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
prekopicávati  delati, povzročati, da se telo obrne okrog prečne osi naprej ali nazaj na podlagi:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prekopiceváti  delati, povzročati, da se telo obrne okrog prečne osi naprej ali nazaj na podlagi:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prekopícniti  narediti, povzročiti, da se telo obrne okrog prečne osi naprej ali nazaj na podlagi:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
préma  prečni nosilec vozila, na katerem so pritrjena kolesa:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
premèt  1. šport. obrat telesa okrog prečne osi po odrivu:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
prenôsnica  žel. tirna naprava, ki omogoča prečno prestavljanje železniških vozil na vzporedni tir:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prepóka  alp. prečna razpoka v skalovju:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prepoklína  alp. ozka prečna razpoka v skalovju:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prepréga  glagolnik od prepreči 4:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
presledíti  lov. prečkati sled:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prestréga  redko glagolnik od prestreči:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pretékati  1. v teku večkrat prečkati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prevál  1. šport. obrat telesa okrog prečne osi naprej ali nazaj na podlagi:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
prevéncija  knjiž. dejavnost, ki se ukvarja s preprečevanjem bolezni, nesreč, požarov in z zaščito pred njimi; preventiva:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
preventíva  dejavnost, ki se ukvarja s preprečevanjem bolezni, nesreč, požarov in z zaščito pred njimi:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
preventívec  žarg., med. zdravnik, ki se ukvarja {zlasti} s preprečevanjem bolezni:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
preventíven  nanašajoč se na preventivo; preprečitven, zaščiten:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
preživélec  knjiž. kdor preživi nesrečo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pŕhavica  knjiž. 1. žareč pepel:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prigoréti  goreč se pojaviti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prigovoríti  knjiž., redko prigovarjajoč reči:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prìkót  nav. dv., geom. kota na isti strani prečnice dveh premic, med katerima je prvi na eni strani prve premice, drugi pa na drugi strani druge premice; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
primórščina  primorsko narečje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prirobántiti  ekspr. glasno govoreč, preklinjajoč priti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prišepetáti  šepetaje reči, povedati komu kaj, zlasti česar ta ne ve:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prišépniti  šepetaje reči, povedati komu kaj, zlasti česar ta ne ve:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
pritovóriti  tovoreč spraviti kam:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
prižuboréti  žuboreč priteči:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pŕleščina  prleško narečje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prodóvje  večja množina proda, zlasti v gorskih rečnih dolinah:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
profiláksa  knjiž. preprečevanje, preventiva:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
profiláktičen  knjiž. preprečevalen, preventiven:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
promemórija  knjiž. krajši zapis o določeni stvari, da se je ne pozabi reči, narediti:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prótikorozíjski  metal. ki preprečuje korozijo:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prótiobveščeválen  ki odkriva in preprečuje delovanje sovražnikovih obveščevalcev:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prótipotrésen  ki naj prepreči, omili učinke potresa:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
protitéžje  knjiž. stanje, ko si kaj nasprotujočega, različnega medsebojno preprečuje prevlado:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prótivohúnski  ki odkriva in preprečuje delovanje sovražnikovih vohunov:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prótivohúnstvo  dejavnost, ki odkriva in preprečuje delovanje sovražnikovih vohunov:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
psóvka  groba, zelo žaljiva beseda, besedna zveza, izrečena navadno v afektu:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
púfer  kem. snov, ki preprečuje, da bi se koncentracija vodikovih ionov v raztopini zaradi dodatka kisline ali baze bistveno spremenila; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ràd  nar. vzhodno, v zvezi z biti srečen, vesel:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
rádost  knjiž. veselje, sreča:; ž, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
rádosten  knjiž. vesel, srečen:; prid., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
radostíti  knjiž. veseliti, osrečevati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
rádostnica  knjiž., redko, v zvezi solza radostnica solza veselja, sreče:; ž, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
radováti  knjiž. veseliti, osrečevati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
rafinírati  1. odstranjevati primesi; čistiti, prečiščevati:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
rájna  knjiž. drog, ki stoji prečno na zgornjem delu jambora in vleče jadro navzgor; križ:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
razblebetáti  slabš. na več krajih nepremišljeno reči, povedati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
razbrbráti  ekspr. na več krajih nepremišljeno reči, povedati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
razčenčáti  ekspr. na več krajih nepremišljeno reči, povedati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
razčvekáti  slabš. na več krajih nepremišljeno reči, povedati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
razklepetáti  ekspr. na več krajih nepremišljeno reči, povedati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
razkokodájsati  nizko na več krajih reči, povedati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
razkokodákati  nizko na več krajih reči, povedati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
razkóšen  1. ki ima sestavine, lastnosti, ki presegajo zadovoljevanje potreb povprečnega človeka:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
razkóšje  1. kar presega zadovoljevanje potreb povprečnega človeka:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
razkričáti  ekspr. na več krajih reči, povedati, zlasti kaj, kar je za koga neugodno, neprijetno:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
razlájati  nizko na več krajih reči, povedati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
razsodíti  1. izreči svoje navadno dokončno, odločilno mnenje o določeni stvari:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
raztrobéntati  slabš. na več krajih reči, povedati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
raztrobezljáti  slabš. na več krajih reči, povedati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
raztrobíti  slabš. na več krajih reči, povedati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
razvódje  geogr. ozemlje, na katerem se ločujeta, razmejujeta dve porečji ali povodji:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
razvódnica  1. geogr. črta, ki ločuje, razmejuje dve porečji ali povodji:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
razvpíti  ekspr. na več krajih reči, povedati, zlasti kaj, kar je za koga neugodno, neprijetno:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
rebreníca  navt. vsak od prečnih nosilnih delov ogrodja ladijskega dna; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
régniti  slabš. nejevoljno, zadirčno reči:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
represíva  knjiž. dejavnost, ki se ukvarja z odpravljanjem ali zmanjševanjem posledic nesreč, požarov:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
révkniti  slabš. zadirčno reči:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   870 970 1.070 1.170 1.270 1.370 1.470 1.570 1.670 1.770  



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA