besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: reč   zadetki: 1.270-1.369


domnevajoč  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Hkrati, najsi so se še tako bali zaradi možnosti novega medija, so ključni teoretiki elit, govoreč iz družbe blagostanja in domnevajoč enakomerni napredek, pozdravljali pojav elektronske slike skoraj kot ponovljeno dejanje stvarjenja sveta.
domžálski  -a -o; prid., vir: B; povezave: nova beseda najdi.si. Primer: se nanaša na Domžale: V pokalu smo se uvrstili med osem ekip, z malo več sreče pa bi izločili tudi domžalski Helios.
donaročilen  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Vodenje cen identov po zadnjih cenah, povprečnih cenah ali uporabniško definiranih algoritmih za ekonomične naročilne količine, donaročilne točke in varnostne zaloge
dooblikovanje  s, vir: I; povezave: najdi.si Primer: S tem ko se mladi srečujejo z oblikovanjem, preoblikovanjem in dooblikovanjem narave in uporabnih predmetov, vzpostavljajo kritičen odnos do materialnih kvalitet, oblike, barve, vsebine ...
dopolnilnost  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Načeloma ne podpiram tega dela v 3. točki 1. člena, vendar če se je vlada že potrudila in v tem zakonu napisala tudi načela programskosti, preglednosti, dopolnilnosti, partnerstva in vrednotenja učinkov v 13. členu, potem bi se lahko potrudila in zakonsko dikcijo iz 15. člena upoštevala v zakonu o regionalnem razvoju ali v 27. členu, ki je včeraj nesrečno "padel", kar je predlagal poslanec Horvat z olajšavami za vso državo, potem bi na tak način izpopolnjeno lahko to poglavje spadalo v ta drugi zakon.
dopustíti  1. ne preprečiti, ne ubraniti, da se kaj zgodi, godi:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dopúščati  1. ne preprečevati, ne braniti, da se kaj zgodi, godi:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
doraščajoč  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: In če sedaj pustiva etiko in moralo ob robu- lepo bi bilo, če bi zdravnica glede na dane razmere poslušala, kaj sploh od nje želim namreč- otroka prehranjujem raznoliko kolikor se da, malo pomislekov sem imela edino zaradi tega, ker ni prevelik ljubitelj stročnic, ki so v vegetarijanski prehrani nujno potrebne, predvsem za doraščajočega otroka .... ker mu iz tega razloga dodajam algo spirulino, me je zanimalo samo, kakšno kri ima in če moram biti na kaj pozorna.
dosaditev  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Razvojna usmeritev za drevored pa je dosaditev manjkajočega drevoreda, ki izvira iz avstroogrskih časov in je bil krajevna posebnost in redkost, poleg tega pa pomemben element mestnega zelenja Zreč.
dosajevati  nedov., vir: I; povezave: najdi.si Primer: EU je namreč leta 1998 odpravila vse oblike pomoči za pridelovalce, ki bodo dosajevali oljčne nasade.
dosušitev  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Za dosušitev na končno vlažnost materiala, ki mora biti enaka povprečni ravnovesni vlažnosti mesta vgraditve (t.j. pri notranji opremi 8 do 10%) pa se največ uporablja šaržno nizkotemperaturno konvekcijsko sušenje.
dozračevanje  s, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Na tem mestu je treba predvideti jašek z vgrajeno opremo za odzračevanje in dozračevanje (preprečitev nastanka vakuuma).
dráslja  geogr. vdolbina, kotanja, ki nastane zaradi vrtinčenja proda v rečni strugi:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dŕg  -a; m, vir: B; povezave: nova beseda najdi.si. Primer: Duhovno ritmična glasba (DRG) gre naprej, lahko rečemo po tem, kar smo videli in slišali v Račah.
drosofila  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Če na primer pri drosofili traja življenje 90 dni in pri človeku 90 let, lahko rečemo, da teče fiziološka ura pri drosofili 365 krat hitreje kot pri človeku.
drugačemiselnost  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Od drugače mislečih se ni treba prav nič ograjevati, ker je demokratično izhodišče ravno nasprotno (in taka je tudi naša dejanska uredniška praksa), namreč, da je drugačemiselnost in svojskost posameznikov samoumevna.
drugačnozvrsten  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: V sklepni, osmi točki sistemskega vzporejanja predložnih zvez, poimenovani Nadaljnje smernice raziskovanja predložnega sistema, so izražene nujne dodatne in razširitvene, a v tem časovnem okviru neuresničljive možnosti za raziskovanje predložnega sestava v razvoju slovenskega knjižnega jezika, ki izhajajo iz samozavedanja o nezadostnosti obsega gradiva, načinov obravnave, širine primerjave ipd., ob upoštevanju celotnega biblijskega prevoda še popolnejše in sistematično preverjanje z mogočimi tujejezičnimi predlogami (upoštevanje nemške Rosalinove predloge), vzporejanje z rabo v isto- (nujnost primerjave s Küzmičevim prevodom iz l. 1771) ali drugačnozvrstnih besedilih sploh ali v drugih besedilih istega avtorja, ki bi potrdila, izpopolnila ali ovrgla izsledke danega vzorca, ter vzporejanje z narečnim gradivom, ki bi pokazalo (ne)ujemalnost govorjene rabe s knjižno.
drzniti  dov., vir: I; povezave: najdi.si Primer: In sam ne drzn si mi rečt, da nimam pojma!
duhamóren  knjiž. ki utrudljivo deluje na duha; mučen, moreč:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
duhomóren  knjiž. ki utrudljivo deluje na duha; mučen, moreč:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
duhovnikovati  nedov., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Leta 1898 je Jensen na Dunaju prvič bral nemške prevode pesmi Antona Aškerca (1856- 1912); istega leta, ko je Aškerc tudi prenehal duhovnikovati in je postal mestni arhivar v Ljubljani, sta se tukaj prvič srečala.
dvolinijski  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Prostor za gledalce: med prostorom za gledalce in stezo mora biti postavljena dvolinijska zaščita: žična ograja višine najmanj 0,90 m, ki preprečuje gledalcem dostop v bližino proge in druga zaščita, ki varuje gledalce pred tekmovalnimi vozili (ta zaščita je lahko izvedena z zaščitno ograjo višine najmanj 1m, z iztekalnim prostorom dolžine najmanj 30 m, z zaščitno steno višine najmanj 1m, z zaščito iz gum, s peščenimi površinami z najmanj 2,5 m višinske razlike).
dvóverížen  -žna -o; prid., vir: B; povezave: najdi.si. Primer: Za vezavo kratkih molekul DNA (začetnih oligonukleotidov) na matrico, ki jo želimo pomnoževati, je namreč nujno, da je matrica v enoverižni obliki (DNA je običajno dvoverižna molekula), to pa dosežemo tako, da DNA za kratek čas segrejemo na 92 °C ali več (to stopnjo imenujemo denaturacija DNA).
dvoznak  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: V vsaki vrstici lahko prekrižamo enega, dva ali vse tri tipe. Rečemo, da smo naredili enoznak, dvoznak oz. troznak.
džati  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Rojstvo (džati), mati (mata) in dharma človeku pomagajo uravnavati in prečistiti svoje nagone in nagibe.
ekscés  prekoračenje normalnega, povprečnega v kaki stvari:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ekstáza  duševno stanje, v katerem se človek čuti postavljenega v drugačen, zelo osrečujoč duševni svet; zamaknjenost, zamaknjenje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ekstrémen  1. zelo oddaljen od povprečnosti česa; skrajen, pretiran:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
epidemiologíja  veda o vzrokih in preprečevanju širjenja epidemij:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
epikureízem  1. filoz. nazor, oprt na Epikurov filozofski nauk, po katerem je cilj človeškega življenja sreča:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
epikuréjstvo  1. filoz. nazor, oprt na Epikurov filozofski nauk, po katerem je cilj človeškega življenja sreča:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
etuí  {vrečici podobna} škatlica za hranjenje majhnih predmetov, tok:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
evakuácija  preselitev ljudi ali česa drugega s področja, ki je ogroženo zaradi naravne nesreče, vojne:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
evakuírati  preseliti ljudi ali kaj drugega s področja, ki je ogroženo zaradi naravne nesreče, vojne:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
evdajmoníja  filoz. občutek največje sreče, blaženost; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
fašína  grad. butara protja za dreniranje ali utrjevanje rečnih bregov:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
fizikát  nekdaj urad, ki skrbi za higieno in preprečevanje nalezljivih bolezni:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
fluorizácija  med. preprečevanje zobne gnilobe z uporabo fluorovih spojin:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
fluviálen  geogr. nanašajoč se na delovanje tekoče vode, rečen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
fortúna  knjiž. usoda, sreča:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
frátati  brezoseb., nižje pog. ponesrečiti se, spodleteti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gasíti  ovirati, preprečevati gorenje:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
glavática  1. zool. postrv, ki živi samo v jadranskem porečju, Salmo marmoratus:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gólsniti  slabš., navadno z nikalnico spregovoriti, reči:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
góltniti  ekspr. 1. hitro, sunkovito kaj reči, spregovoriti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gorénjščina  gorenjsko narečje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gostíti  streči gostu z jedmi in pijačami:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gráminger  alp. reševalna priprava, s katero nosi reševalec ponesrečenca na hrbtu:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
grédnica  deska s prečnimi letvami, ki se rabi namesto stopnic:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
greníti  delati kaj manj prijetno, manj srečno:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
happy end  publ. razplet zgodbe, ki se zadovoljivo, srečno konča za glavne osebe, zlasti v filmu, srečni konec:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hazárd  igra za denar, navadno s kartami ali kockami, katere izid je odvisen od naključja, igra na srečo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
idióm  1. lingv. {stalna} besedna zveza, fraza, značilna za določen jezik ali narečje:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
Ínterpol  kratica mednarodna organizacija policije za odkrivanje, raziskovanje in preprečevanje nepolitičnih kaznivih dejanj:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ískra  1. svetel drobec goreče, žareče snovi:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
izbévskati  slabš. reči, povedati:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
izblebetáti  slabš. nepremišljeno reči, povedati:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
izblêkniti  slabš. v naglici izreči kaj nepremišljenega:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
izbljúniti  redko izvreči iz želodca; izbruhniti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izbrbljáti  ekspr. nepremišljeno reči, povedati:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
izbrbráti  ekspr. nepremišljeno reči, povedati:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
izbrúhniti  1. izvreči iz želodca:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izbrúndati  ekspr. z nizkim, mrmrajočim glasom reči, povedati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izbrusíti  s silo izvreči iz ust:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izčebljáti  ekspr. nepremišljeno reči, povedati:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
izčeljustáti  slabš. reči, povedati:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
izčenčáti  ekspr. nepremišljeno reči, povedati:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
izčesnáti  slabš. nepremišljeno reči, povedati:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
izčívkati  ekspr. nepremišljeno reči, povedati:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
izčvekáti  slabš. nepremišljeno reči, povedati:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
izgobezdáti  pog., slabš. nepremišljeno reči, povedati:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
izgrméti  ekspr. razvneto, zelo glasno reči, povedati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izhlípati  ekspr. hlipaje reči, povedati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izhrôpsti  ekspr. 1. hropeč reči, povedati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izihtéti  knjiž. ihte reči, povedati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izjásniti se  publ. izreči se, izjaviti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izjecljáti  jecljaje reči, povedati:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
izječáti  knjiž. ječe reči, povedati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izkášljati  izvreči {sluz} iz pljuč, sapnika s kašljanjem:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izkleníti  nar. izpreči:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izklepetáti  ekspr. nepremišljeno reči, povedati:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
izkokodákati  nizko reči, povedati:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
izkričáti  1. kriče reči, povedati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izlájati  slabš. z ostrim, zadirčnim glasom reči, povedati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izmomljáti  ekspr. nerazločno, momljaje reči, povedati:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
izmrmráti  ekspr. nerazločno, mrmraje reči, povedati:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
izpljúniti  izvreči iz ust:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izprídigati  ekspr. reči, povedati vse, zlasti kar koga vznemirja, teži:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izpŕskati  ekspr., redko krčevito se smejoč reči, povedati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izragljáti  slabš. nepremišljeno reči, povedati:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
izrazít  1. ki se po svojih značilnostih, lastnostih zelo razlikuje od povprečja:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izrekljív  ki se da izreči, povedati:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izrentáčiti  ekspr. grobo, zadirčno reči, povedati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izstókati  ekspr., redko stokajoč reči, povedati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izšepetáti  šepetaje reči, povedati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
iztiščáti  nav. ekspr. s težavo reči, povedati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
iztrobezljáti  slabš. nepremišljeno reči, povedati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izústiti  ekspr. reči, povedati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izvŕženje  glagolnik od izvreči:; s, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
izžlobudráti  ekspr. nepremišljeno reči, povedati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   770 870 970 1.070 1.170 1.270 1.370 1.470 1.570 1.670  


Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA