|
délčen |
-čna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: Seveda pa so lahko ob tako kratkih časih po prapoku poleg delcev standardnega modela sestavljali vesolje tudi kakšni drugi delci (kot jih na primer napovedujejo teorije poenotenja), tako da je delčna sestava in s tem celotno razmerje kinetična energija: mirovna masa tako mladega vesolja neznana.
|
descendénca |
1. jur. sorodstveno razmerje v ravni črti naprej:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dialektalizacija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Vsebina: Definicija jezika in njegovo razmerje do ostalih znakovnih sestavov; tipološka delitev jezikov; delitev indoevropskih jezikov in lingvistična podoba Evrope; teorije o nastanku jezikov; vprašanje slovanske pradomovine in slovanskih selitev; nastanek praslovanščine in njena dialektalizacija ...
|
|
diferencija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kar se pa tiče moje izjave, ki sem jo napisal na neko drugo temo, je pa tako, da žal statistike kažejo (verjela ali ne, pred 2 leti je neka študentka, katere ime se žal ne spomnim, napisala diplomsko na temo spolne diferencije pri študentih prava v UNI-LJ) da se procentualno razmerje spremeni od bruck/brucov iz 70:30 v diplomantk/diplomantov 55:45....
|
|
dislipoproteinemija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
DISLIPOPROTEINEMIJA: debeli ljudje imajo hiperholesterolemijo in porušeno razmerje LDL/HDL.
|
|
disonánca |
1. muz. neblagoglasno razmerje dveh ali več tonov:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
disparitéta |
knjiž. neusklajenost, nesorazmerje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dispropórc |
nenormalno razmerje med posameznimi sestavinami celote; nesorazmerje, neskladnost:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
disproteinemija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Disproteinemija je stanje, pri katerem je porušeno razmerje med deleži posameznih frakcij plazemskih beljakovin (npr. znižanje koncentracije albuminov, povečanje ene ali več globulinskih frakcij), pri čemer celokupna koncentracija proteinov ostaja v mejah normalnega.
|
|
dvoavtorstvo |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ker ni opomb, ki bi natančneje določale razmerje znotraj tega dvoavtorstva, na eventualna tozadevna vprašanja ni mogoče odgovoriti.
|
|
dvonamernost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tako nam razčlemba slovničnih potez razkrije nekatere bistvene pragmatične poteze govora: v razmerju do nanašalnika samonanašalnost izreka (poimenovanje kot dejanje), v razmerju do namere dvonamernost (prikazovalna in sporazumevalna namera), subjektivnost in moč govorice ter nesomerno razmerje med zatrjevalniki in performativi.
|
|
dvoudeleženski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Glagol trditi je v primerjavi z eksplicitnimi performativnimi glagoli dvoudeleženski: postavlja razmerje med govorcem in propozicijsko vsebino, ne odpira pa mesta za naslovnika.
|
|
ekvivalénca |
razmerje, v katerem je kaj po vrednosti enako drugemu, zamenljivo z njim, enakovrednost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
emfitévza |
zgod. razmerje med podložnikom in fevdalcem, pri katerem ima prvi dedno pravico na kmetiji; dedni zakup; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gostôta |
1. razmerje med tekočimi in trdnimi sestavinami:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
granulácija |
grad. sestav sipkega materiala glede na razmerje med velikostjo zrn, zrnavost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
honoráren |
ki ni vezan na redno delovno razmerje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
impedánca |
elektr. razmerje med izmenično napetostjo in tokom v električnem krogu; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
kapacitívnost |
elektr. razmerje med množino elektrine in napetostjo na kondenzatorju:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
koeficiènt |
1. fiz., mat. nespremenljiva količina, ki izraža razmerje med dvema ali več spremenljivimi količinami:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kolíčnik |
1. število, ki izraža razmerje med dvema količinama, vrednostma:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kónjunktiv |
lingv., v nekaterih jezikih naklon, ki izraža odvisnost enega glagolskega dejanja od drugega ali razmerje govorečega do povedanega, vezni naklon; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
konsonánca |
1. muz. blagoglasno razmerje dveh ali več tonov:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kósekans |
geom., v zvezi kosekans kota število, določeno z razmerjem med dolžino hipotenuze in dolžino kotu nasprotne katete v pravokotnem trikotniku; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kòsínus |
geom., v zvezi kosinus kota število, določeno z razmerjem med dolžino kotu priležne katete in dolžino hipotenuze v pravokotnem trikotniku; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
kòtángens |
geom., v zvezi kotangens kota število, določeno z razmerjem med dolžinama kotu priležne in nasprotne katete v pravokotnem trikotniku; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ljúbček |
1. nav. ekspr. moški, ki ima spolno razmerje s poročeno žensko:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ljúbica |
1. nav. ekspr. ženska, ki ima spolno razmerje s poročenim moškim:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ljubímec |
1. moški, ki ima spolno razmerje s poročeno žensko:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ljubímka |
ženska, ki ima spolno razmerje s poročenim moškim:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
Lúdolfov |
mat., v zvezi Ludolfovo število število, ki izraža razmerje med obsegom in premerom kroga; pi; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
metrésa |
knjiž. ženska, s katero ima poročen moški spolno razmerje; priležnica, ljubica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mèzdništvo |
mezdno razmerje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
obligácija |
1. jur. pravno razmerje, na podlagi katerega je ena stranka upravičena zahtevati od druge določeno dajatev, storitev; obveznost, obveza:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
odpovédati |
1. narediti, povzročiti, da za koga preneha obstajati določeno {pravno} razmerje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
odpovedováti |
1. {večkrat} delati, povzročati, da za koga preneha obstajati določeno {pravno} razmerje:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
osíp |
šol. s številom izraženo razmerje med številom istočasno vpisanih učencev in številom učencev, ki v rednem roku končajo šolanje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
paritéta |
1. ekon. razmerje vrednosti denarne enote do zlata ali vodilne valute:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pí |
mat. število, ki izraža razmerje med obsegom in premerom kroga:; m neskl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
pobótriti se |
v krščanskem okolju stopiti, priti v botrsko razmerje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pobrátimstvo |
pobratimsko razmerje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
pobrátiti se |
skleniti bratsko, prijateljsko razmerje, navadno po ustaljenem obredu:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
posêstrimstvo |
posestrimsko razmerje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
posêstriti se |
skleniti sestrsko, prijateljsko razmerje, navadno po ustaljenem obredu:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
potemtákem |
knjiž. 1. izraža vzročno-sklepalno razmerje; potem, torej:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
potómstvo |
sorodstveno razmerje v ravni črti naprej:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prèddôbnost |
lingv. razmerje med dvema dejanjema, pri katerem se časovno prvo dejanje gleda s stališča drugega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prijateljíti se |
knjiž. sklepati prijateljsko razmerje:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prijáteljstvo |
prijateljsko razmerje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
propórc |
razmerje, sorazmerje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
propórcija |
razmerje, sorazmerje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
racionalizátor |
kdor naredi, da se zaradi skladnosti z razumom doseže najugodnejše ali še sprejemljivo razmerje med delom, porabo in učinkom, koristjo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sékans |
geom., v zvezi sekans kota število, določeno z razmerjem med dolžino hipotenuze in dolžino kotu priležne katete v pravokotnem trikotniku; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sêstrstvo |
sestrsko razmerje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sóciolingvístika |
jezikoslovje, ki proučuje razmerje med jezikom in družbo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
soródstvo |
1. razmerje do človeka, iz katerega človek izhaja ali s katerim ima skupnega prednika:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
spoprijateljíti se |
skleniti prijateljsko razmerje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
sprijateljíti se |
skleniti prijateljsko razmerje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
stríčevstvo |
1. stričevsko razmerje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sváštvo |
razmerje med svaki:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tángens |
geom., v zvezi tangens kota število, določeno z razmerjem med dolžinama kotu nasprotne in kotu priležne katete v pravokotnem trikotniku:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tórej |
1. izraža vzročno-sklepalno razmerje:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vodocemênten |
grad., v zvezi vodocementni faktor razmerje med vodo in cementom v betonu, malti; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zàdôbnost |
lingv. razmerje med dvema dejanjema, pri katerem se časovno drugo dejanje gleda s stališča prvega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaposlíti |
1. sprejeti koga v delovno razmerje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaposlováti |
1. sprejemati koga v delovno razmerje:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarást |
gozd. razmerje med dejansko in normalno količino lesa na določeni površini gozda pri določeni starosti ali debelini; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavézništvo |
zavezniško razmerje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zblížati |
1. povzročiti, da nastane prijazno razmerje, duhovna sorodnost:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| |
