besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: razmer   zadetki: 301-400



pragmátika  jur., nekdaj predpisi, ki urejajo delovna razmerja delavcev v nekaterih zavodih:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prèddôbnost  lingv. razmerje med dvema dejanjema, pri katerem se časovno prvo dejanje gleda s stališča drugega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
predíhati  ekspr. 1. z dihanjem zajeti razmeroma veliko količino česa; nadihati se:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prekrvavíti  narediti, da doteka razmeroma dosti krvi v žile:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prekrvíti  narediti, da doteka razmeroma dosti krvi v žile:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
presónčiti  narediti, da sončni žarki razmeroma močno učinkujejo na kaj:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prijateljíti se  knjiž. sklepati prijateljsko razmerje:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prijáteljstvo  prijateljsko razmerje:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
priléten  ki ima razmeroma precej let:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
priméroma  1. razmeroma:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
primitivíst  um. slikar, umetnik, navadno brez akademske izobrazbe, ki ne upošteva realnih, razumskih razmerij med likovnimi sestavinami; naivec:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
privága  zastar. kosti, manjvredni deli mesa, ki se pri tehtanju dodajajo mesu v določenem razmerju in zaračunajo po ceni zahtevanega mesa:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
propádati  1. zaradi določenih neugodnih razmer izgubljati za obstajanje nujno potrebne lastnosti:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
propásti  1. zaradi določenih neugodnih razmer izgubiti za obstajanje nujno potrebne lastnosti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
propórc  razmerje, sorazmerje:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
propórcija  razmerje, sorazmerje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
proporcionálen  sorazmeren, skladen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
proporcionálnost  sorazmernost, skladnost:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
propórčen  redko sorazmeren, skladen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
propórčnost  redko sorazmernost, skladnost:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prostóren  1. ki ima sorazmerno veliko prostora:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
racionalizátor  kdor naredi, da se zaradi skladnosti z razumom doseže najugodnejše ali še sprejemljivo razmerje med delom, porabo in učinkom, koristjo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
rázgled  nav. tož. in mest. ed. in mn., etn., navadno v zvezi iti na razgled iti s starši na obisk na nevestin, ženinov dom zaradi ugotovitve gospodarskih razmer:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
razprostránjen  1. ki je, se nahaja na razmeroma veliki površini:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
razséžen  1. ki zavzema razmeroma veliko površino, velik prostor:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
razvéza  jur. prenehanje pravnega razmerja:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
recénten  1. knjiž. {sorazmerno} nov:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
redúktor  strojn. naprava, ki omogoča spreminjanje števila vrtljajev gnane in gonilne gredi v nespremenljivem razmerju:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
resáva  geogr. sorazmerno raven, manj rodoviten svet, porasel zlasti z resjem:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
roják  kdor je po izvoru v razmerju do drugega iz istega kraja, pokrajine, države:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
rojáštvo  dejstvo, da je kdo po izvoru v razmerju do drugega iz istega kraja, pokrajine, države:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
samorástnik  1. ekspr. kdor mora zaradi neprimernih, težkih življenjskih razmer skrbeti za svoj obstoj sam, se vzgajati sam:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sékans  geom., v zvezi sekans kota število, določeno z razmerjem med dolžino hipotenuze in dolžino kotu priležne katete v pravokotnem trikotniku; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sénca  1. razmeroma temna ploskev za osvetljenim neprosojnim telesom:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sêstrstvo  sestrsko razmerje:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
skláden  1. katerega deli so v urejenem, zaželenem, lepem razmerju:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
slúžba  1. delo na podlagi delovnega razmerja:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sòbesédnik  oseba v razmerju do druge osebe, s katero se pogovarja, razpravlja:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sòbítje  1. bitje v razmerju do drugega bitja:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sòbolník  bolnik v razmerju do drugega bolnika:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sòbràt  1. {samostanski} brat v razmerju do drugega {samostanskega} brata:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sóciolingvístika  jezikoslovje, ki proučuje razmerje med jezikom in družbo:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sòčlôvek  človek v razmerju do drugega človeka:; m ed. in dv., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sòdejávnik  dejavnik v razmerju do drugega dejavnika:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sodélavec  1. oseba v razmerju do druge osebe, kateri pomaga pri kaki dejavnosti, nalogi:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sòdeželàn  kdor je po izvoru v razmerju do drugega iz iste dežele, pokrajine:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sòdržavlján  kdor je v razmerju do drugega državljan iste države:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sògòst  gost v razmerju do drugega gosta:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sògovórnik  oseba v razmerju do druge osebe, s katero se pogovarja, razpravlja:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sòigrálec  igralec v razmerju do drugega igralca, s katerim skupaj igra:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sòjetník  nav. ekspr. jetnik v razmerju do drugega jetnika:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sòkáznjenec  kaznjenec v razmerju do drugega kaznjenca:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sòljudjé  ljudje v razmerju do posamezne osebe:; m mn., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sòmeščàn  kdor je v razmerju do drugega meščan istega mesta:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sònarodnják  kdor je v razmerju do drugega iste narodnosti; rojak:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sòobčàn  kdor je v razmerju do drugega občan iste občine:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sopáren  ki ima razmeroma visoko temperaturo in vlažnost:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sopárica  1. razmeroma visoka temperatura in vlažnost ozračja:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sòpévec  pevec v razmerju do drugega pevca, s katerim skupaj poje:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sòpívec  pivec v razmerju do drugega pivca, s katerim skupaj pije:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sòplemenják  kdor je v razmerju do drugega pripadnik istega plemena:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sòplesálec  plesalec v razmerju do drugega plesalca, s katerim skupaj pleše:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sòplezálec  plezalec v razmerju do drugega plezalca, s katerim skupaj pleza:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sòpodpís  podpis v razmerju do prvega, glavnega podpisa:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sòpodpísnik  1. podpisnik v razmerju do prvega, glavnega podpisnika:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sòpogódbenik  pogodbenik v razmerju do drugega pogodbenika, s katerim sklepa, sklene pogodbo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sopótnica  1. potnica v razmerju do drugega potnika, s katerim skupaj potuje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sopótnik  1. potnik v razmerju do drugega potnika, s katerim skupaj potuje:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sòprispévek  prispevek v razmerju do drugega prispevka:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
soród  v zvezi biti v sorodu biti v sorodstvenem razmerju:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
soródnik  človek v razmerju do človeka, iz katerega izhaja ali s katerim ima skupnega prednika:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
soródstvo  1. razmerje do človeka, iz katerega človek izhaja ali s katerim ima skupnega prednika:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
sòrojênec  knjiž. 1. novorojenček v razmerju do drugega novorojenčka iste matere:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sòsêstra  {samostanska} sestra v razmerju do druge {samostanske} sestre:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sòspálec  knjiž. speči v razmerju do drugega spečega v istem prostoru:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sòstanoválec  1. stanovalec v razmerju do drugega stanovalca v istem prostoru, v isti hiši:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sòtekmoválec  tekmovalec v razmerju do drugega tekmovalca, s katerim skupaj tekmuje:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sotóčnica  geogr. reka v razmerju do druge reke, s katero se združi:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sòujétnik  ujetnik v razmerju do drugega ujetnika:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
sòvaščàn  kdor je v razmerju do drugega vaščan iste vasi:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sòvérnik  kdor je v razmerju do drugega pripadnik iste vere:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sòvozník  1. voznik v razmerju do drugega voznika, s katerim izmenično vozi:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sòvzròk  vzrok v razmerju do drugega vzroka česa:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sòzapórnik  zapornik v razmerju do drugega zapornika:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sòzarótnik  zarotnik v razmerju do drugega zarotnika v isti zaroti:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spojína  kem. snov, ki nastane pri spajanju dveh ali več elementov v določenem razmerju:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
spoprijateljíti se  skleniti prijateljsko razmerje:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
sprijateljeváti se  sklepati prijateljska razmerja:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sprijateljíti se  skleniti prijateljsko razmerje:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
sréča  1. razmeroma trajno stanje velikega duševnega ugodja:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sréčen  1. ki je v razmeroma trajnem stanju velikega duševnega ugodja:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stôlpnica  zelo visoka večnadstropna stavba s sorazmerno majhno tlorisno površino:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stríčevstvo  1. stričevsko razmerje:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
strokóvničar  do 1945 član strokovne organizacije, ki si prizadeva zlasti za izboljšanje delovnih in materialnih razmer delavcev; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
struktúra  1. kar je določeno z razporeditvijo elementov, razmerji med elementi, ki sestavljajo kako snov, predmet; zgradba, sestava:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
súnek  1. hiter, kratek in sorazmerno močen gib:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
súniti  1. narediti hiter, kratek in sorazmerno močen gib:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sunkovít  1. hiter, kratek in sorazmerno močen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
súvati  1. delati hitre, kratke in sorazmerno močne gibe:; nedov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
sváštvo  razmerje med svaki:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   1 101 201 301 401  



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA