|
dolóčnica |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Razširjanje stroke s primerjalnimi vidiki je seveda dobrodošlo, ne more pa v smislu nekakšnega visokoletečega "evropejstva" in "svetovljanstva" ukiniti osnovnih določnic in razmerij stvarnega konteksta z vso njegovo usodno neizbežnostjo (vsak "beg" je v bistvu le varianta primarne z/a/vezanosti), ki sta se je, kot kažeta njuna opusa, tako Ocvirk kakor Pirjevec jasno zavedala.
|
doraščajoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
In če sedaj pustiva etiko in moralo ob robu- lepo bi bilo, če bi zdravnica glede na dane razmere poslušala, kaj sploh od nje želim namreč- otroka prehranjujem raznoliko kolikor se da, malo pomislekov sem imela edino zaradi tega, ker ni prevelik ljubitelj stročnic, ki so v vegetarijanski prehrani nujno potrebne, predvsem za doraščajočega otroka .... ker mu iz tega razloga dodajam algo spirulino, me je zanimalo samo, kakšno kri ima in če moram biti na kaj pozorna.
|
|
dosnežiti |
dov. in nedov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V kolikor bodo vremenske razmere ugodne za delovanje snežnih topov, bodo smučišča dosnežili in s tem zagotovili vsem snega željnim lepe počitnice.
|
|
dostavniški |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V angleškem Lutonu bosta iz proizvodnih dvoran dostavniška bratca prihajala v razmerju 65 (trafic) proti 35.
|
|
dovzetnež |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Odločitev za delno jezikovno posodobitev besedila je nenazadnje narekovalo dejstvo, da je bilo osrednje pisateljevo prizadevanje s tem romanom, ustvariti tip naravnega vzgojnega romana, namenjenega slovenski mladini, pri čemer je potrebno izpostaviti, da je bil Gustav Šilih vse življenje velik dovzetnež za narodne vrednote, torej tudi jezikovne, a takratne neugodne razmere za slovenski jezik, pogosto študijsko bivanje in siceršnja pota v Zagrebu ipd. so s številnimi hrvatizmi pustile sledi v njegovem maternem jeziku.
|
|
drôben |
1. ki ima razmeroma majhne razsežnosti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
drobnoglávost |
med. značilnost človeka z nesorazmerno majhno glavo; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
družbenojezikoven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V konkretnih družbenojezikovnih razmerah slovenske manjšine je taka kodna izbira tudi v nasprotju z Griceovo predpostavko o načelu sodelovanja, ki se mu podrejajo udeleženci komunikacije, da bi učinkovito vplivali na sogovornika.
|
|
družbenostrukturen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
S tem, ko je skozi strastno, predano in vztrajno iskanje resnice o lastnem športnem početju korak za korakom začel prepoznavati šport kot derivat libida in kot integralni sestavni del regulatornih/disciplinatornih praks oziroma oblastnih razmerij (ki so historično, družbenostrukturno, socialno in psihološko pogojene) po eni strani vrnitve nazaj ni bilo več; po drugi pa je v običajno vsakdanjo percepcijo/interpretacijo športa začel vnašati nelagodje.
|
|
družinskopraven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Družinskopravna razmerja so zelo občutljiva in zahtevajo varovanje pravic posameznika.
|
|
duhovnodisharmoničen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Razpon seže celo do nezaželenega subjektivizma ekspresionizma, njegovega zmernejšega duhovnodisharmoničnega razmerja do sveta v petdesetih letih in celo ...
|
|
duhovnomoralen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Papeževo pastoralno delo, ki med drugim poudarja potrebo po prilagoditvi cerkve spremenjenim svetovnim političnim in kulturnim, duhovnomoralnim razmeram ter potrebo po novi evangelizaciji, se izraža predvsem v številnih apostolskih potovanjih po svetu.
|
|
dvaintridesetič |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Med predavatelji je bila že dvaintridesetič zaslužna profesorica z mariborske pedagoške fakultete dr. Zinka Zorko, tudi sicer zelo dobra poznavalka narodnostnih, zlasti jezikovnih razmer med Slovenci v Porabju.
|
|
dvoavtorstvo |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ker ni opomb, ki bi natančneje določale razmerje znotraj tega dvoavtorstva, na eventualna tozadevna vprašanja ni mogoče odgovoriti.
|
|
dvobarvnica |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zastava Občine Šmartno pri Litiji je dvobarvnica v razmerju stranic 1:2,5.
|
|
dvolično |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Vendar prikrito, zahrbtno, hinavsko, dvolično v dvojnem smislu: javno in načelno delajo za Evropo in humanistična načela, dejansko pa za svoje nacionalne interese, ki v spremenjenih razmerah niti niso več to, ampak so nekakšni fantomi takih interesov iz preteklosti, geopolitični fosili.
|
|
dvonamernost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tako nam razčlemba slovničnih potez razkrije nekatere bistvene pragmatične poteze govora: v razmerju do nanašalnika samonanašalnost izreka (poimenovanje kot dejanje), v razmerju do namere dvonamernost (prikazovalna in sporazumevalna namera), subjektivnost in moč govorice ter nesomerno razmerje med zatrjevalniki in performativi.
|
|
dvórôčka |
arheol. vrč z dvema, navadno nesorazmerno velikima ročema; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvoudeleženski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Glagol trditi je v primerjavi z eksplicitnimi performativnimi glagoli dvoudeleženski: postavlja razmerje med govorcem in propozicijsko vsebino, ne odpira pa mesta za naslovnika.
|
|
ekotóp |
biol. prostor, v katerem živijo živali in rastline v enakih življenjskih razmerah, življenjski prostor; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
ekstêren |
knjiž. ki sodeluje v kaki skupnosti brez rednega razmerja, zunanji:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekvivalénca |
razmerje, v katerem je kaj po vrednosti enako drugemu, zamenljivo z njim, enakovrednost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
elemènt |
1. sorazmerno samostojen del celote, prvina:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
emfitévza |
zgod. razmerje med podložnikom in fevdalcem, pri katerem ima prvi dedno pravico na kmetiji; dedni zakup; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
encistírati se |
biol. v neugodnih življenjskih razmerah se obdati s trdnim ovojem:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
epóha |
knjiž., navadno s prilastkom omejeno trajanje z razmerami, okoliščinami, stvarnostjo vred; doba:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
êra |
navadno s prilastkom omejeno trajanje z razmerami, okoliščinami, stvarnostjo vred; doba:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
evrokomunízem |
publ. politična smer v nekaterih zahodnoevropskih komunističnih strankah v sedemdesetih letih 20. stoletja, ki se zavzema za mirno, nerevolucionarno spreminjanje družbe in za samostojno, razmeram v posameznih državah prilagojeno delovanje komunističnih strank:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
evtéktik |
kem. zlitina ali zmes v takem razmerju sestavin, da ima najnižje možno strdišče; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
feloníja |
zgod. nezvestoba v fevdnem razmerju:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fitocenóza |
biol. skupnost različnih rastlinskih vrst, ki živijo na določenem prostoru v enakih življenjskih razmerah, rastlinska združba; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
frekvénten |
ki ima razmeroma veliko frekvenco, pogosten:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
geografíja |
veda o zemeljskem površju, o gospodarskih in kulturnih razmerah na njem, zemljepis:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
géopolítika |
nauk, ki razlaga in utemeljuje politični razvoj zlasti z geografskimi razmerami:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
globòk |
1. ki ima v navpični smeri navzdol razmeroma veliko razsežnost:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gostôta |
1. razmerje med tekočimi in trdnimi sestavinami:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
granulácija |
grad. sestav sipkega materiala glede na razmerje med velikostjo zrn, zrnavost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hídrobiologíja |
veda o organizmih, ki živijo v vodi, in o življenjskih razmerah v vodi; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hítrica |
1. sorazmerno velika hitrost pri opravljanjiu kakega dela:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
honoráren |
ki ni vezan na redno delovno razmerje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
impedánca |
elektr. razmerje med izmenično napetostjo in tokom v električnem krogu; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
induktívnost |
fiz. sorazmernostni koeficient med magnetnim pretokom in električnim tokom po tuljavi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
institút |
jur. skupek pravnih določb za urejanje družbenih razmerij, stanj ali dejanj, pravna ustanova:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kameleónstvo |
slabš. ravnanje, prepričanje, zaradi koristi prilagojeno trenutnim razmeram:; s, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
kapacitívnost |
elektr. razmerje med množino elektrine in napetostjo na kondenzatorju:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
kàr |
1. v primerjalnih odvisnih stavkih za izražanje sorazmernosti s količino ali mero, nakazano v nadrednem stavku; kolikor:; vez., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
klíma |
1. navadno s prilastkom povprečne vremenske razmere, značilne za določen kraj ali področje, podnebje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
koeficiènt |
1. fiz., mat. nespremenljiva količina, ki izraža razmerje med dvema ali več spremenljivimi količinami:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kolíčnik |
1. število, ki izraža razmerje med dvema količinama, vrednostma:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kólikor |
1. v primerjalnih odvisnih stavkih za izražanje sorazmernosti s količino ali mero, nakazano v nadrednem stavku:; vez., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kólikorkrat |
v oziralnih odvisnih stavkih za izražanje sorazmernosti ponovitev z dejanjem nadrednega stavka:; vez., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kónjunktiv |
lingv., v nekaterih jezikih naklon, ki izraža odvisnost enega glagolskega dejanja od drugega ali razmerje govorečega do povedanega, vezni naklon; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
konsisténca |
fiz. gostota, sprijemljivost snovi, odvisna od razmerja tekočih in trdnih sestavnih delov:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
konsonánca |
1. muz. blagoglasno razmerje dveh ali več tonov:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kósekans |
geom., v zvezi kosekans kota število, določeno z razmerjem med dolžino hipotenuze in dolžino kotu nasprotne katete v pravokotnem trikotniku; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kòsínus |
geom., v zvezi kosinus kota število, določeno z razmerjem med dolžino kotu priležne katete in dolžino hipotenuze v pravokotnem trikotniku; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
kòtángens |
geom., v zvezi kotangens kota število, določeno z razmerjem med dolžinama kotu priležne in nasprotne katete v pravokotnem trikotniku; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
krátek |
1. ki ima med skrajnima koncema razmeroma majhno razsežnost,; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kríza |
1. stanje v gospodarstvu, ko se ugodne razmere za razvoj začnejo hitro slabšati:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
láčenbêrgar |
star. kdor živi v slabih gmotnih razmerah, zlasti če se pred drugimi dela imenitnega:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
láhek |
1. ki ima razmeroma majhno težo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
leninízem |
marksizem, kot ga je razvil in konkretiziral Lenin v razmerah oktobrske revolucije:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ljúbček |
1. nav. ekspr. moški, ki ima spolno razmerje s poročeno žensko:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ljúbica |
1. nav. ekspr. ženska, ki ima spolno razmerje s poročenim moškim:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ljubímec |
1. moški, ki ima spolno razmerje s poročeno žensko:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ljubímka |
ženska, ki ima spolno razmerje s poročenim moškim:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
Lúdolfov |
mat., v zvezi Ludolfovo število število, ki izraža razmerje med obsegom in premerom kroga; pi; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
máčeha |
1. očetova druga žena v razmerju do njegovih otrok iz prejšnjega zakona:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
maoízem |
marksizem-leninizem, kot ga je razvil in konkretiziral Mao Ce Tung v razmerah kitajske socialistične revolucije:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
másten |
1. ki ima, vsebuje {razmeroma} veliko maščobe, masti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
megalomán |
nav. ekspr. kdor ima velike, v danih razmerah težko izvedljive načrte:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
menjálnik |
strojn. ohišje z zobniki, ki omogočajo spremembo razmerja med številom vrtljajev gnane in gonilne gredi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
metrésa |
knjiž. ženska, s katero ima poročen moški spolno razmerje; priležnica, ljubica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mèzdništvo |
mezdno razmerje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
míšičast |
ki ima {razmeroma} močno razvite mišice:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mládonémški |
nanašajoč se na napredno gibanje v nemških državah v prvi polovici 19. stoletja, usmerjeno proti obstoječim političnim in kulturnim razmeram:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mnóštvo |
knjiž. razmeroma veliko število:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mràz |
1. razmeroma nizka temperatura:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mŕzel |
1. ki ima razmeroma nizko temperaturo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
náglica |
1. sorazmerno velika hitrost pri opravljanju kakega dela:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nágnjenje |
1. duševna lastnost, značilnost, zaradi katere razmeroma lahko, hitro nastopi kako duševno ali telesno stanje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naívec |
um. slikar, umetnik, navadno brez akademske izobrazbe, ki ne upošteva realnih, razumskih razmerij med likovnimi sestavinami:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| |
1 52 152 252 352 
