|
dobrótništvo |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Takoj sta mi bila nekam sumljiva, od kdaj pa možakarje s poslovnimi kovčki zanimajo tovrstne zadeve, vprašal sem ju kar naravnost, zakaj pa se vajina firma sploh ukvarja z AIDS-som, odkod ta entuzijazem, altruizem in dobrotništvo?
|
doinstitucionalizacija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Z njihovo doinstitucionalizacijo pa te vrste vrednotenja dela izgube svojo vitalno moč, ki je bila ravno v ustvarjalnosti, samodeterminaciji, samostojnosti, svobodi.
|
|
dojenčkast |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Funkoidno rezgetanje, razgibana elektrodelica, kvazipoduhovljeno mrmranje, naravnost izrojeni džingli, dojenčkaste melodijice, vsake toliko časa zvok, kakršnega naredi fercerajoča figurica v namiznem nogometu, poročni zvonovi in razglašene kitare samo za začetek, vseskozi ob podlagi tistega perfektnega beata, ki ti v male možgane vsadi trajno željo, da bi si kupoval nove in nove plesne čevlje.
|
|
dokaznopraven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ob teh spremembah pa bo nujno poskrbeti tudi za varovanje osumljenčevih pravic z uvajanjem kontradiktornosti že od osredotočenosti preiskave dalje in z razvijanjem strožjih dokaznopravnih standardov.
|
|
domišljen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
To pa je hkrati tudi značilnost celotnega programa, ki je dramaturško domišljen in uravnotežen.
|
|
donov |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Izsekaš si pot v prvo nadstropje, kjer najdeš donovega sina, ki ravno grozi Rafaelu.
|
|
dosušitev |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Za dosušitev na končno vlažnost materiala, ki mora biti enaka povprečni ravnovesni vlažnosti mesta vgraditve (t.j. pri notranji opremi 8 do 10%) pa se največ uporablja šaržno nizkotemperaturno konvekcijsko sušenje.
|
|
drobnososedski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Prav v istem zamahu ko protokapitalistična navlaka s svojimi korupcijami, aferami, kratkoročnimi bogatuni in visokostnimi klikami stavi pod vprašaj pravno državo, tako drobnososedska miselnost najde svoja identična branja tako v pismih bralcev kot v športu, črni kroniki in "na kulturi" - nacionalna shematika se v mediju šopiri kot črno-bel pav.
|
|
drugačemiselnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Od drugače mislečih se ni treba prav nič ograjevati, ker je demokratično izhodišče ravno nasprotno (in taka je tudi naša dejanska uredniška praksa), namreč, da je drugačemiselnost in svojskost posameznikov samoumevna.
|
|
drugačnik |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Potemtakem je združenolistniški podmladek sprožil upor proti družbi, ki je bila ravno tedaj na dopustu. Vključno z njenim obrobjem, torej istospolnimi drugačniki.
|
|
drugačnosten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Če kdo ni po njihovem demokratičnem, strpnem in drugačnostnem ter enakopravnostnem okusu, bi ga kar odžagali, ali pa poslali v Družino, Mag oziroma Rimskega katolika (Mahničevega).
|
|
družbenonraven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Če gre v družbi za prevladovanje silnic kontrarevolucije, konservativizma, mračnjaštva, bo tudi družbenonravna situacija ustrezala temu položaju.
|
|
družinskopraven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Družinskopravna razmerja so zelo občutljiva in zahtevajo varovanje pravic posameznika.
|
|
državljanskovojen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pripomba z državljanskovojnega stališča bi najbrž omenila dejstvo, da se tudi druga, poražena stran ni ravno izogibala morije med rojaki...
|
|
državnoozemeljski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Po tem ko je Rusija to zahtevo gladko zavrnila, je moldavska vlada 17.6.1996 ozemlju podelila 'državnoozemeljske skupnosti v obliki republike, znotraj mednarodnopravno priznanih meja Moldavije', vendar njen status še ni povsem urejen, saj vodstvo Pridnesterske republike vztraja pri popolni neodvisnosti.
|
|
dvodelčen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ravno rešitev za vodikov atom, kjer imamo dvodelčen sistem elektrona in protona, ki je analitično rešljiv, je bila prvi triumf kvantne mehanike v nastajanju, saj je pravilno napovedala zaporedje črt v svetlobnem spektru, ki ga seva vodik.
|
|
dvonapraven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Razvoj je potekal od dvo na eno in nato na moderno dvonapravno realizacijo.
|
|
dvoregionalen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
S tezo Dvoregionalni model splošnega ravnotežja: Slovenija - ostala Jugoslavija leta 1992 doktorira.
|
|
džezovstvo |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Eden od odjekov na trojni "eks" Lolite je za tukajšnje prilike že kar čudaško vztrajno skupino vstavil v domačinsko "džezovstvo", kar je naravnost žalitev; na ravneh pisave, izgovorjave in sfižene norme, ki jo v zgodovinsko muzično prakso vstavljajo tukajšnji lektorji, normativni pravopisci in z njimi še ocenjevalci.
|
|
è |
1. izraža vdano, ravnodušno prepričanje o povedanem:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
egalitáren |
soc. osnovan na enakosti, enakopravnosti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
èh |
1. izraža vdano, ravnodušno prepričanje o povedanem:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekscéntrik |
knjiž. neuravnovešenec, čudak, posebnež:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
ekspenzár |
jur. honorar odvetniku za pravno zastopstvo in s tem povezani administrativni stroški:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekvilibríst |
kdor izvaja ravnotežne spretnosti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekvilibrístika |
artistična ravnotežna spretnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enobravan |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
en fáce |
knjiž. naravnost v obraz, od spredaj:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
feminístka |
v meščanski družbi ženska, ki si prizadeva za enakopravnost z moškimi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
feminízem |
1. v meščanski družbi gibanje žensk za enakopravnost z moškimi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
fétiš |
1. pri nekaterih primitivnih ljudstvih predmet, ki ima nadnaravno moč in se časti po božje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
flegmátičen |
ki je čustveno manj prizadet in se ne razburi hitro, ravnodušen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
foksteriêr |
manjši lovski pes z dolgo, ravno glavo in s kratkimi ušesi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
gastáld |
zgod. upravitelj gastaldije z upravno, sodno in gospodarsko funkcijo; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gláditi |
1. delati kaj gladko, ravno:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gladkodlák |
ki ima gladko, ravno dlako:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gladkorép |
redko ki ima rep z gladko, ravno dlako:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hêrnija |
med. izstop organa ali dela organa skozi nenaravno odprtino; kila:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hídrotermálen |
petr. nanašajoč se na naravno vročo vodo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
histeríja |
1. psiht. duševna bolezen, ki se kaže v čustveni, nagonski neuravnovešenosti in telesnih motnjah brez organske okvare:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
homúnkulus |
1. po verovanju alkimistov umetno narejeno majhno bitje človeških oblik z nadnaravno močjo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
horizontálnost |
značilnost horizontalnega, vodoravnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
internacionalízem |
1. politična smer, ki si prizadeva za sodelovanje med narodi, državami na osnovi priznanja neodvisnosti in enakopravnosti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
iskánost |
knjiž. nenaravnost, izumetničenost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ístotakó |
zastar. prav tako, ravno tako:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ístotàm |
zastar. prav tam, ravno tam:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izgláditi |
1. narediti kaj gladko, ravno:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
izglajeváti |
1. delati kaj gladko, ravno:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
izmalíčiti |
spremeniti naravno, pravilno obliko česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
iznakáziti |
spremeniti naravno, pravilno obliko česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
iznakaževáti |
spreminjati naravno, pravilno obliko česa:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izostazíja |
geol. ravnotežje med različnimi grudami zemeljske skorje; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izpolnjevánka |
uganka, pri kateri se besede vpisujejo v zastavljeni lik vodoravno, tako da črke, zlogi na označenih poljih dajo končno rešitev:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izravnáti |
1. narediti ravno:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
izravnávati |
1. delati ravno:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
izvenupraven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
jóga |
v hinduizmu smer, praksa, da se z dihalnimi vajami in duševno koncentracijo doseže telesna in duševna uravnovešenost, skladnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kanonskopraven |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
kíla |
izstop organa ali dela organa skozi nenaravno odprtino:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kolonáda |
arhit. stebri, zgoraj povezani z vodoravno gredo ali loki, stebrišče:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
koncêrn |
v kapitalistični ekonomiki združenje pravno samostojnih podjetij, v katerem ima odločilen vpliv na poslovanje najmočnejša članica:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
konkurenčnopraven |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
kontrapóst |
um. harmonično uravnovešenje nasprotujočih si gibanj in mirovanja človekovega telesa, oprtega na eno nogo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
korporacijskopraven |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
krájnik |
1. deska z eno ravno in drugo izbočeno ploskvijo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
krivénčiti |
nav. ekspr. dajati čemu nenaravno, nepravilno obliko:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
krmólja |
alp. kratka kamnita tvorba, ki moli navadno vodoravno iz stene:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kú-klúx-klán |
v Združenih državah Amerike tajna teroristična organizacija, ki se bori zlasti proti enakopravnosti črncev:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kvazipraven |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
labílen |
ki se zelo lahko, hitro menja; nestalen, neuravnovešen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
labílnost |
lastnost, značilnost labilnega; nestalnost, neuravnovešenost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
lahkodúšen |
zastar. neprizadet, ravnodušen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
lást |
1. pravno priznana pravica do vseh koristi, ki jih daje stvar:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
lastník |
kdor ima pravno priznano pravico do stvari in vseh koristi, ki jih ta daje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
lastnína |
1. jur. pravno priznana pravica do stvari in vseh koristi, ki jih ta daje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
lastniškopraven |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
ljúdskopráven |
-vna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
| |
1 101 201 301 401 501 601 701 
