|
minometálec |
1. vojak, izurjen za ravnanje z minometom:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mirákel |
1. lit. srednjeveško dramsko delo, ki obravnava snov iz legend:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mistêrij |
1. lit. srednjeveško dramsko delo, ki obravnava snov iz biblije:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mišmáš |
ekspr. 1. prikrito dejanje ali ravnanje, navadno moralno ne neoporečno:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mitraljézec |
vojak, izurjen za ravnanje z mitraljezom:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
móder |
1. knjiž. sposoben prodorno misliti in ustrezno ravnati; preudaren, pameten:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
modêrnež |
1. ekspr. kdor se ravna po novejših normah sodobnega časa:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
modêrnik |
knjiž. 1. kdor se ravna po novejših normah sodobnega časa:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
monografíja |
znanstveno delo, ki obravnava eno vprašanje ali eno temo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
moralíst |
1. ekspr. kdor zahteva strogo ravnanje po moralnih načelih:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
moralístičen |
ekspr. ki zahteva strogo ravnanje po moralnih načelih:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
moralístka |
ekspr. ženska, ki zahteva strogo ravnanje po moralnih načelih:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
motív |
1. kar povzroča kako dejanje, ravnanje; nagib, spodbuda:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
motivírati |
1. navesti vzrok kakega dejanja, ravnanja, utemeljiti:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mŕšiti |
1. delati kaj neurejeno, neporavnano, zlasti lase:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nacionalnoupraven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
načêlo |
1. kar kdo sprejme, določi za usmerjanje svojega ravnanja, mišljenja:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
načín |
1. navadno s prilastkom kar opredeljuje, označuje delanje, ravnanje, mišljenje glede na potek, uresničevanje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nagačeválec |
kdor polni, oblikuje kožo ubite živali tako, da se doseže naravna oblika živali:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nagáčiti |
napolniti, izoblikovati kožo ubite živali tako, da se doseže naravna oblika živali:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nagánjati |
delati, povzročati, navadno z ostrimi besedami, grobim ravnanjem; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nagnáti |
narediti, povzročiti, navadno z ostrimi besedami, grobim ravnanjem; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nagòn |
1. prirojeno, nehotno teženje človeka ali živali k določenemu ravnanju, stanju:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
náhija |
v fevdalni Turčiji manjša upravna enota:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nájstništvo |
publ. lastnosti ali ravnanje, značilno za najstnike:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
napenjálo |
strojn. priprava za naravnavanje napetosti gibajočega se jermena, gibajoče se niti; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
napérjenost |
knjiž. usmerjenost, naravnanost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
napodíti |
nav. ekspr. 1. narediti, povzročiti, navadno z ostrimi besedami, grobim ravnanjem; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
napótek |
1. nav. mn. kar pojasnjuje ali svetuje, kako naj kdo v določenih okoliščinah ravna, dela:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
napotílo |
1. nav. mn. kar pojasnjuje ali svetuje, kako naj kdo v določenih okoliščinah ravna, dela:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
narodnják |
star. kdor z mišljenjem, ravnanjem {zelo} kaže narodno pripadnost, zavednost:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
narodnjákar |
slabš. kdor z mišljenjem, ravnanjem kaže navadno navidezno, pretirano narodno pripadnost, zavednost:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
narodnjákarstvo |
slabš. mišljenje, ravnanje, s katerim se {zelo} kaže navidezna, pretirana narodna pripadnost, zavednost:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
narodnjáštvo |
1. star. mišljenje, ravnanje, s katerim se {zelo} kaže narodna pripadnost, zavednost:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nasílništvo |
lastnost ali ravnanje nasilnega človeka:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nastròj |
knjiž. usmerjenost, naravnanost:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nastrojèn |
knjiž., s prislovnim določilom usmerjen, naravnan:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nastrojênje |
knjiž. usmerjenost, naravnanost:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nastrojênost |
knjiž. usmerjenost, naravnanost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nasútje |
grad. plast zdrobljenega gradbenega materiala za utrjevanje, izravnavanje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nasvèt |
1. kar pojasnjuje ali svetuje, kako naj kdo, zlasti v neprijetnem, neugodnem položaju, ravna, dela:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naštímati |
nižje pog. naravnati, uravnati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
natúra |
1. knjiž., navadno s prilastkom skupek človekovih lastnosti, iz katerih izhaja njegovo ravnanje; narava:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
navodílo |
nav. mn. kar pojasnjuje, določa, kako se kaj dela, s čim ravna:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nečístništvo |
v krščanskem okolju nečisto dejanje ali ravnanje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nečístost |
v krščanskem okolju nečisto dejanje ali ravnanje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nečistováti |
v krščanskem okolju glede spolnosti ne ravnati, ne živeti v skladu z moralnimi načeli:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nèdostójnost |
nedostojno vedenje, ravnanje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
negativízem |
knjiž. mišljenje ali ravnanje, ki temelji na negativnem odnosu do vsega:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nèhvaléžnost |
nehvaležno vedenje, ravnanje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nelastninskopraven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
nergáštvo |
nav. slabš. nergaško govorjenje, ravnanje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
neróden |
1. ki pri gibanju, hoji, opravljanju zlasti fizičnega dela ne ravna tako, kot se pričakuje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nesonaraven |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
nespámeten |
ki ne ravna v skladu s pametjo, razumom:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nesrámen |
1. ki ne dela, ne ravna po moralnih načelih:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
neúmščina |
nar. neumno govorjenje ali ravnanje; neumnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
neupraven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
nivelírati |
1. delati ravno; izravnavati:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nómos |
v starem Egiptu večja upravna enota; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
norčíja |
nav. mn. neresno, šaljivo dejanje ali ravnanje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
noríja |
nav. mn., ekspr. nespametno, neumno dejanje ali ravnanje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nórma |
1. nav. mn. kar določa, kakšno sme, mora biti kako ravnanje, vedenje, mišljenje; pravilo, predpis:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
noroglàv |
ekspr. ki ravna neumno, nespametno:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
noróst |
1. ekspr. nespametno, neumno dejanje ali ravnanje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
notranjepraven |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
nráv |
knjiž. 1. navadno s prilastkom skupek človekovih lastnosti, iz katerih izhaja njegovo ravnanje; narava:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nravoslóvje |
filoz. filozofska disciplina, ki obravnava merila človeškega hotenja in ravnanja glede na dobro in zlo; etika:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
o |
z mestnikom 1. za izražanje vsebine predmeta govornega, miselnega, pisnega obravnavanja; predl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
óbčina |
1. osnovna samoupravna družbenopolitična skupnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
objektíven |
1. ki se pri presojanju, vrednotenju ne ravna po osebnih nagnjenjih, interesih, ampak po dejstvih; nepristranski, pravičen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
objektivízem |
prikazovanje, obravnavanje pojavov, dejstev neodvisno od osebnih nazorov, interesov:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oblást |
1. možnost vplivati na koga, da ravna po določenih zahtevah, željah, če noče čutiti neprijetnih posledic:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
oblómovščina |
ekspr. ravnanje ali vedenje, značilno za Oblomova iz romana Gončarova:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
obméjek |
knjiž. nezoran, travnat del med njivami; meja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
obnoríti |
ekspr. narediti, povzročiti, da kdo nespametno, nerazsodno ravna:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
obtóžnica |
jur. pismena zahteva upravičenega tožilca, na osnovi katere preide kazenski postopek v glavno obravnavo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
obzír |
1. ravnanje, vedenje, ki kaže prizanesljiv, dobrohoten odnos:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
obzíren |
ki v ravnanju, vedenju kaže prizanesljiv, dobrohoten odnos:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
očesáti |
1. z orodjem ali strojem uravnati, pogladiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oderúštvo |
nav. ekspr. lastnost ali ravnanje oderuha:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
odkljúkati |
s kljuki podobnim znakom zaznamovati kot opravljeno, obravnavano, upoštevano:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
odkritosŕčen |
ki govori, ravna tako, kot v resnici misli, čuti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
odpustíti |
1. narediti, da preneha zaradi neprimernega ravnanja, vedenja povzročen negativni odnos do koga:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
odpúščati |
1. delati, da preneha zaradi neprimernega ravnanja, vedenja povzročen negativni odnos do koga:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
odrájtati |
nižje pog. 1. plačati, poravnati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
odrajtováti |
nižje pog. plačevati, poravnavati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
okóren |
1. ki se ne vede, ne ravna popolnoma v skladu z družabnimi pravili:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
okróžje |
1. v nekaterih državah večja upravna enota:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
okrúten |
ki v svojem ravnanju, zlasti v odnosu do ljudi, živali uporablja veliko nasilje, velik pritisk:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oméjek |
knjiž. nezoran, travnat del med njivami; meja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ontologíja |
filoz. filozofska disciplina, ki obravnava osnovo, vzroke in najsplošnejše lastnosti stvarnosti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
opičaríja |
slabš. dejanje, ravnanje, s katerim kdo nekritično posnema dejanje, ravnanje koga drugega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
opomínjati |
1. izražati nejevoljo, nezadovoljstvo s kom zaradi njegovega negativnega dejanja, ravnanja:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
opómniti |
1. izraziti nejevoljo, nezadovoljstvo s kom zaradi njegovega negativnega dejanja, ravnanja:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oponašálec |
kdor ravna, govori tako, kot ravna, govori kdo drug:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oponášati |
1. ravnati, govoriti tako, kot ravna, govori kdo drug:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oportuníst |
nav. slabš. kdor prilagaja mišljenje, ravnanje trenutnim okoliščinam zaradi lastne koristi; preračunljivec, prilagodljivec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oportunízem |
nav. slabš. prilagajanje mišljenja, ravnanja trenutnim okoliščinam zaradi lastne koristi; preračunljivost, prilagodljivost:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
orientírati |
narediti, da je kaj obrnjeno v določeno smer; naravnati:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 
